Odziv Slovencev na to dominanco mrhovinarskih elit me je razočaral. Tipično hlapčevski. V medijih in na forumih kar mrgoli pozivov, naj že končno pride Bruselj ali Trojka in naj nam vodijo državo namesto nas samih. Finančne težave pa naj rešimo s prošnjo za pomoč iz sredstev ESM. Ker je to menda poceni. O sanjah, kako nam bodo banke kupili in vodili tujci, pa sem tudi že pisal. Nadaljujte z branjem→

Naslednji petek naj bi bili znani rezultati stresnih testov slovenskih bank. Ti rezultati nas bodo najbrž precej šokirali. Vendar pa ne nujno samo zaradi dejanskega stanja v bankah, pač pa delno (ali celo odločilno) tudi zaradi metodologije ocenjevanja. S kolegi smo pred enim mesecem zahtevali, da se metodologija objavi, kar pa se ni zgodilo.

Ob tem pa “iz terena” prihajajo precej grozljive informacije o tem, kdo in kako vrednoti sredstva naših bank. Ekipa, ki vrednoti nepremičnine v eni izmed bank, je prišla iz Bukarešte, medtem ko za glavne revizorje delajo – študenti.

Spodaj je “izpoved insiderja“, ki opisuje, kako so tuji revizorji pristopili k ocenjevanju vrednosti nepremičnin. Tovrstnih zadev sicer načeloma ne objavljam, toda ta opis daje zelo dober vpogled v “resnost” pristopa tujih revizorjev glede ocene vrednosti sredstev bank. Nadaljujte z branjem→

Follow up na aktualno diskusijo o spremembi načina poučevanja ekonomije. Ena izmed dilem je bila vedno, kaj poučevati prej: mikro ali makro? Torej, najprej študentom razložiti obnašanje in delovanje ekonomskih agentov in posamičnih trgov ali pa jih najprej seznaniti z dinamiko agregatne ponudbe in agregatnega povpraševanja ter politik, ki (v odsotnosti učinkovitosti tržnih rešitev) lahko oboje pripeljejo v ravnovesje.

Tudi ta pogled je odvisen od svetovnega nazora posameznega ekonomista – in predpostavk, na katerih utemeljuje svoj ekonomski nazor. Nadaljujte z branjem→

Če se ekonomisti prerekamo glede realnosti prepostavk o obnašanju ekonomskih subjektov in gospodarstva kot celote, in če fiziki ne vedo odgovorov na številna vprašanja glede univerzuma, so matematiki neenotni glede definicije neskončnosti. Tako zelo, da so nedavno na Harvardu organizirali simpozij na to temo. Ampak enotnosti niso dosegli. Ena izmed strani bo morala popustiti. To pa je že stvar osebnega prestiža. Nadaljujte z branjem→

Mark Thoma je danes objavil odlično razmišljanje o optimalnosti makro modelov. Njegov sklep: Nobeden. Ali bolje rečeno, nobeden ni primeren za vse situacije. In (tudi) od tod takšne težave ekonomije glede sposobnosti napovedovanja makroekonomske dinamike.

Medtem ko je neo-keynesianski model (DSGE) relativno dobro deloval v času Velike moderacije (1984-2007), pa je povsem odpovedal v času sedanje Velike recesije. Na drugi strani je standardni IS-LM model izjemno prikladen za tovrstne situacije, ko imamo opravka z veliko negotovostjo glede agregatnega povpraševanja, ničelnimi obrestnimi merami in likvidnostjo pastjo, ni pa primeren za obdobja zmernih gospodarskih gibanj. Nadaljujte z branjem→

Sandra Damijan

Danes so mediji povzeli CPI 2013 lestvico mednarodne organizacije za boj proti korupciji Transparency International, ki meri zaznavo korupcije v javnem sektorju, na podlagi katere naj bi se Slovenija »potapljala« v korupcijo.

Pa je temu res tako? Nadaljujte z branjem→

Na 14. kolokviju o asfaltih in bitumnih je Matjaž Vrčko z ministrstva za infrastrukturo in prostor povedal, da za 640 milijonov evropskih evrov iz iztekajoče se finančne perspektive menda še obstaja možnost, da jih porabimo do konca leta 2015. V vsej EU je bilo v perspektivi 2007 – 2013 za prometni sektor za program TEN-T na voljo 7,8 milijarde evrov, za sedemletko 2014 – 2020 pa skoraj 24 milijard. Evropska komisija pravi, da je to njen prispevek za izhod iz krize. Nadaljujte z branjem→

Jože P. Damijan[1], Sandra Damijan[2], Osiris Jorge Parcero[3]

Country size has been an intriguing issue for a long time. In particular, it became increasingly important after the WW2 when a number of former colonies, mostly small countries, gained independence. The central issue here was whether small countries can achieve a sufficient scale in order to achieve economies of scale in production and in providing essential public goods. Today this issue translates into the question how good are small countries in coping with the drawbacks of smallness. * Nadaljujte z branjem→

Če ste vsaj malo techno freaka, bi vas ta zadeva morala zanimati. Tako si Amazon predstavlja “prime air” dostavo z brezpilotnimi letalčki – v roku 30 minut. Ne pri nas, seveda, in samo za tiste, ki si bodo takšno dostavo lahko privoščili.

Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Proces emocionalne predelave gospodarske krize in njenih posledic v večini držav, ki so se soočile z upadom gospodarske aktivnosti, neizogibno vodi v identifikacijo in javno obsodbo krivcev. Ljudstvo je pričakovano lačno maščevanja in vsaj figurativno pričakuje linčanje odgovornih. Menedžerji posameznih podjetij, njihovi lastniki, predvsem pa oblegani finančni sektor so odigrali vodilne vloge katalizatorjev pri prenosu in amplifikaciji učinkov krize na slovensko gospodarstvo. Nadaljujte z branjem→