Heh, tale je dobra. S&P (ena izmed tistih treh bonitetnih hiš, ki je ničvrednim mortgage-based obveznicam štancala AAA bonitetne ocene) je danes znižala bonitetno oceno Francije na AA. Z obrazložitvijo: “Francoska davčna reforma in reforma trga dela ne bosta bistveno dvignili srednjeročnih obetov za rast v Franciji“.

No, Krugman je šel pogledat, kaj se dogaja s francosko rastjo in javnim dolgom ter obeti do 2018 glede na Britanijo, ki ima oceno AAA. In ups, Francija je s krizo bolje opravila glede rasti BDP in ima bistveno boljše obete glede javnega dolga od Britanije. Kaj si naj zdaj mislimo o oceni S&P? Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Evropa si je mukoma priborila relativno stopnjo nekonfliktonosti in medsebojnega sodelovanja, ki pa jo, kot kaže ogroža trenutna suverena finančna kriza, ki se vleče že kar nekaj časa in ki izhaja iz same zasnove evroobmočja. Vendar monetarno ureditev evra, njeno delovanje in napake v splošnem slabo poznamo in razumemo. Zato bo ta članek skromen poskus bolj konkretne razlage napak evrosistema, ki jo drugače pogrešam v slovenskih medijih. Poskušali si bomo ogledati malo bolj od blizu mehaniko delovanja, zakaj nas evrosistem utesnjuje in zakaj potrebuje temeljito reformo, pri čemer nam bo v pomoč primerjava z ameriškim sistemom. Nadaljujte z branjem→

The Economist o nevarnosti deflacije:

[…] But even though falling inflation may seem a less alarming prospect than a market-led siege of the euro, it could be highly corrosive, especially if inflation turns to outright deflation. As Japan’s experience over the past 15 years has shown, once people start to expect falling rather than rising prices it can be very difficult to reverse such expectations. And worryingly, at 0.7%, inflation in the euro area is now lower than in Japan where Shinzo Abe, the prime minister, has mounted a determined campaign to try to slay the dragon of deflation. Nadaljujte z branjem→

Kaj pomeni, da je ECB danes znižala obrestno mero na zgodovinsko najnižji nivo in kaj pomeni informacija, da je stopnja inflacije letos v evro območju na ravni (samo) 0.7%? To pomeni dvoje. Prvič, da ECB ne verjame v robustnost sicer šibkega gospodarskega okrevanja nekaterih članic evro območja. In drugič, da ECB vidi plazečo se dolžniško deflacijsko depresijo japonskega tipa. In da bo očitno zamenjala cilj, ki ga zasleduje – namesto nizke inflacije bo (po vzoru) Fed začela ciljati povečanje zaposlenosti.

Wishful thinking? Nič drugega ji več ne preostane. Nadaljujte z branjem→

Paul Krugman je pravkar na IMF konferenci predstavil paper “Currency Regimes, Capital Flows, and Crises” na temo, ali se “grška” kriza lahko zgodi državam z lastno valuto. In njegov point je v skladu s tistim, ki ga zagovarja Paul de Grauwe: države, ki imajo svojo valuto, ki se zadolžujejo v svoji valuti in ki imajo drseči tečaj, so manj ranljive. Nadaljujte z branjem→

Paul Samueleson, nobelovec, oče sodobne ekonomije kot znanosti, oče neoklasične sinteze in nekdo, ki je ohranil zdravo pamet glede tega, ali sodobna (neoklasična) ekonomija zna pojasniti, kaj se dogaja v gospodarstvu.

Pri pozivanju na razkritje metodologije stresnih testov slovenskega bančnega sistema v svoji dobronamernosti nisem posebej opozarjal na možne zlorabe naše pobude. Namreč na to, da mnogi, ki pobudo skupine ekonomistov o razkritju metodologije javno podpirajo, to počnejo iz povsem drugačnih razlogov kot mi. Podpirajo jo zato, da bi morda preprečili neodvisno in pošteno oceno stanja v slovenskih bankah (čeprav sicer ne vem, kako lahko to še preprečijo) in da bi nadaljevali s svojim dosedanjim “poslovnim modelom”. To so vsi tisti, ki so (zaenkrat še) lastniki prezadolženih podjetij, katerih lastniški deleži bodo s sanacijo bank prešli na slabo banko in bodo nato prodani.

Za takšne je naša pobuda seveda dobrodošla in jo močno podpirajo. Z veseljem jo zlorabljajo. Nadaljujte z branjem→

Kot pravi moj kolega – če še ne poznate definicije praznine, si poglejte sporočilo Banke Slovenije o razkritju metodologije stresnih testov slovenskega bančnega sistema. Sporočilo je prazno. Pravi le, da je izdelava stresnih testov v teku, da je v skladu z nekaterimi itak jasnimi splošnimi načeli in da bodo rezultati objavljeni konec letošnjega leta.

Ne vem, zakaj so potrebovali cel teden dni, da so to “definicijo praznine” usklajevali na relaciji BS, družba Oliver Wyman, Evropska komisija in ECB. Skupina uradnikov je vrgla proč osem dni dela za rezultat, ki je enak ničli. No, tudi to ničlo (osem dni neproduktivnega in nekoristnega dela) bomo plačali davkoplačevalci. Nadaljujte z branjem→

Druga analiza ekonomistov IMF (Nicoletta Batini, Giovanni Callegari & Giovanni Melina, Successful Austerity in the United States, Europe and Japan, 2012), ki je pokazala, da je fiskalna konsolidacija v času recesije dvakrat bolj rizična kot v času gospodarske rasti, da postopne konsolidacije dajejo boljše učinke kot hitre šok terapije in da imajo drastične konsolidacije bolj negativen učinek na gospodarsko rast in da povečujejo javni dolg glede na BDP. Torej natanko tisto, kar tudi sam že nekaj let ponavljam: drastično vladno varčevanje v času krize krizo samo poglablja in še povečuje breme javnega dolga; fiskalne konsolidacije se delajo v dobrih časih in postopoma. Nadaljujte z branjem→