Larry Summers je na letni konferenci IMF pred desetimi dnevi predstavil za mnoge šokantno dejstvo, da je pred nami najbrž dolgo obdobje gospodarske depresije japonskega tipa. Obdobje izjemno nizke gospodarske rasti in deflacije (oziroma blizu ničelne rasti cen), kar bo naše “novo normalno stanje”. Poslušajte od minute 2.18 naprej.

Nadaljujte z branjem→

Vendar tako kot »zadržano pozitivna« ocena slovenskega proračuna in uspešen plasma triletnih obveznic nista spremenila dejstva, da so slovenske javne finance strukturno nevzdržne, tudi morebiti manjša ocena bančne luknje od (najbolj) črnogledih špekulacij ne bo prinesla novih delovnih mest. Bi pa potrdila, da ima ta vlada neizmerno več sreče kot pameti ne le z domačo opozicijo v parlamentu in zunaj njega, temveč tudi z mednarodnimi okoliščinami. Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

V zadnjih nekaj letih praznih žepov in fiskalnega daveža je prišlo do zgodovinske mobilizacije dela slovenske delovne sile. Po poročanju medijev naj bi namreč bistveno poraslo število visoko izobraženih, ki nameravajo kmalu emigrirati v tujino, in tistih, ki o tem za zdaj zgolj resno razmišljajo. Beg možganov, ki naj bi, poleg neposredne škode zaradi izgube potenciala za prihodnjo gospodarsko rast in razvoj, pomenil tudi izgubo javnih sredstev, ki so bila porabljena za izobrazbo emigrantov, je resna težava tudi v Španiji in predvsem v Grčiji.

Najmobilnejši in najlažje zaposljivi naj bi tako pospešeno pakirali kovčke in zapuščali Slovenijo. Čeprav uradna statistika večjih premikov v smer neto emigracije visoko izobraženih še ne zaznava, pa so signali nezadovoljstva z obstoječim stanjem, ki prihajajo od najmobilnejšega dela prebivalstva, lahko resno svarilo kreatorjem ekonomske politike.* Nadaljujte z branjem→

Kaj nam mora povedati novica, ki je v petek tako neprijetno presenetila novinarje, da se je vlada na evrskih finančnih trgih zadolžila za 1.5 milijarde evrov (za dobo treh let)? Ali lahko iz nje sklepamo, da vlada ve nekaj, česar javnost še ne ve? Ali lahko iz nje sklepamo, da vlada že ve, kolikšna bo bančna luknja, ki jo bodo razkrili bančni stresni testi? In še korak dlje, lahko iz višine nove zadolžitve sklepamo, kolikšna bo potrebna dokapitalizacija bank?

Te špekulacije morda niso povsem iz trte izvite. Nadaljujte z branjem→

Dušan Caf

The Slovenian Compensation Company (SOD) appointed Citigroup Global Markets Limited as a financial advisor for the privatisation of Telekom Slovenije. The agreement was signed on 30 October 2013. The Slovenian government is determined to sell Telekom Slovenije (LJSE:TLSG) by the end of 2014. This is the third time the Government has considered selling the state’s stake in the incumbent telecommunications operator. In May, it prepared a privatisation plan with a set of 15 companies, including Telekom Slovenije, to be sold off. The National Assembly approved the privatisation plan on 21 June 2013.* Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Kdo predstavlja glavni motor za inovacijami? Konvencionalna modrost meni, da je to nujno zasebni sektor, vendar Martin Wolf v (sicer starem) komentarju v Financial Timesu piše, da je to v resnici država. Pri tem povzema knjigo Mariane Mazzucato The interpreneurial state, v kateri avtorica dokumentira inovacije  in razvoj nekaterih tehnologij in ugotavlja, da jih je v večini primerov financirala in podpirala država in ne zasebni sektor: Nadaljujte z branjem→

Portali i sajtovi na kraju su tako postali tek obične društvene mreže, i to one najopskurnije vrste: mračni kanalizacijski tuneli za okupljanje najgorih među nama, samiti zlih trolova prema kojima su specijalizirani forumi fašista, rasista, kanibala ili pedofila pristojni poput književnih kružoka u staračkim domovima za časne sestre. Tekstove više nitko od njih i ne čita, dovoljan je naslov ili ime autora da krene virtualna tučnjava šačice dežurnih drkadžija, s vremena na vrijeme prekinuta tek pozivom anonimnog bukmejkera za sigurnu opkladu na namještenu utakmicu, ili sjajnom ponudom za brzu i fantastičnu zaradu od kuće. Da sam ovlašteni zastupnik BMW-a ili vlasnik neke multinacionalne telekomunikacijske kompanije – da se vratimo ekonomiji “čitanosti” – ne bih pet para dao na grafikone sa stotinama hiljada njihovih “klikova”. Nadaljujte z branjem→

V Bruslju so ta teden sramežljivo sporočili, da je BDP v evrskem področju v tretjem četrtletju letos porasel za celih 0.1%. Ne vem, če sta opazili skromnost in sramežljivost ob tej izjavi za razliko od tiste v začetku septembra. Takrat so namreč zmagoslavno razglasili, da je 18-mesečne recesije v evro območju konec, saj je v drugem četrtletju evrsko gospodarstvo zraslo za 0.3%. Se mar evrsko gospodarstvo vrača v recesijo?

Še huje, pri predstavitvi podatkov o rasti BDP gre za tipično manipulacijo. Evrsko gospodarstvo je namreč še vedno v recesiji, iz recesije sploh še ni izšlo. Nadaljujte z branjem→

Evropska komisija je danes ocenila predlog proračuna Slovenije in njeno ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja. Mnoge je presenetilo zelo “blago” mnenje Bruslja glede ukrepanja Slovenije in drugih članic za odpravo presežnega primanjkljaja.

“Proračunski predlog Slovenije je v skladu s pravili, a manevrskega prostora ni; zdi se, da država letos učinkovito ukrepa za odpravo presežnega primanjkljaja … Po njihovih ocenah bomo v prihodnjem letu izpolnili priporočilo glede fiskalnega napora.” (Finance) Nadaljujte z branjem→

Moja vrnitev na kraj zločina. Pred dobrimi 20 leti, v času osamosvajanja Slovenije, sem pisal diplomo o tem, ali lahko majhne države gospodarsko preživijo. Kasneje še magisterij in knjigo, nato pa uspešno pozabil na vse skupaj. Do lani, ko so se Belgijci začeli spogledovati z dezintegracijo in so si zaželeli take analize. Danes je objavljen discussion paper.

Vzeli smo podatke za vseh 214 držav sveta za obdobje 50 let (1960 – 2010) in pogledali, ali in v kolikšni meri so majhne države drugačne od velikih. Natančneje, kakšna je premija, če si majhen. In lahko rečemo, kar pravi že naslov: Majhen si ful drugačen. Ne nujno boljši ali slabši, pač pa drugačen. Nadaljujte z branjem→