Bi dali desno roko za objavo v American Economic Review?

Tale je zelo zabavna anekdota. Ko ne-ekonomisti resno vzamejo preference ekonomistov glede outleta za objave in njihove preference testirajo na “medicinski način”. Pravkar objavljena raziskava Attema,  Brouwer & Van Exel (2013) se sprašuje: Bi za objavo v American Economic Review (AER) res dali desno roko, morda ledvico, ali pa zgolj prst? Bi žrtvovali več za revijo z višjim faktorjem vpliva (impact factor)?

In rezultati? Heh, ekonomisti bi za objavo v AER žrtvovali veliko, vendar ne cele roke. Morda desni palec. Faktor vpliva ne igra pomembne vloge, pač pa prestižnost revije. Nadaljujte z branjem

Boj za “pravo” makroekonomijo

Tja, bitke med tem, katera smer makroekonomije (“freshwater” (Chicago, Minnesotta) ali “saltwater” (obe obali)) je bolj “pravilna”, so lahko precej trde. In precej osebne. Ena izmed njih se pravkar dogaja na Fedu v Minneapolisu. V osvežitev spomina: guverner Feda v Minneapolisu Narayana Kocherlakota je lani nepričakovano spremenil mnenje glede politike kvantitativnega sproščanja (QE). Prej je bil velik nasprotnik QE (zaradi potencialnega vpliva na izbruh inflacije), nato pa je (na podlagi dejstev, ker do inflacije po treh letih od začetka QE še ni prišlo) spremenil mnenje in postal zagovornik QE kot načina spodbujanja gospodarstva. To je spremenilo razmerje sil tudi znotraj Fedove centrale.

Toda zadeve so šle še malce dlje. Prejšnji teden so se ameriški mediji razpisali o tem, da so na Fedu v Minneapolisu odpustili glavnega ekonomista Patricka Kehoa ter soavtorico Ellen McGrattan. Oba sta bila ortodoksna pripadnika “freshwater” šole. Komentar Noah Smith. Nadaljujte z branjem

Zakaj ne ukinemo ministrstva za gospodarstvo?

Kolobocije v zvezi s podeljevanjem subvencij lastnemu podjetju in odstop ministra za gospodarstvo odpirajo bistveno širše dileme, kot pa je to, kdo naj bi zasedel ministrski stolček. Ključno vprašanje pri tem ni, kakšnega ministra za gospodarstvo potrebujemo, pač pa ali sploh potrebujemo ministrstvo za gospodarstvo. Kaj (koristnega) sploh počne to ministrstvo? Bi se s tem, če ga ne bi bilo, gospodarska rast in blaginja državljanov zmanjšali? Ne bi. Nadaljujte z branjem

Dolga stagnacija pred nami

Lani maja sem v Managerju pisal o nevarnosti, da nam (Sloveniji) realno grozi nevarnost »izgubljenega desetletja« japonskega tipa. Pred dvema tednoma je Lawrence Summers, glavni ekonomski svetovalec predsednika Obame, na konferenci IMF enak strah izrazil za vse razvite države. Pred nami je najbrž dolgo obdobje nizkega povpraševanja, nizke gospodarske rasti in nizke inflacije. Nekaj, kar običajno označujemo z izrazom deflacijska depresija. Poglejmo, kaj to pomeni in ali obstajajo poti iz tega. * Nadaljujte z branjem

Tri slike, ki so spremenile svet

Bolj pravilen naslov bi bil – tri slike, ki dokumentirajo, kako se je spremenil svet v zadnjih desetletjih. Gre za to, kako sta globalizacija in sprememba poslovne paradigme spremenili globalna razmerja. Razmerja med gospodarskimi in trgovinskimi velesilami in razmerja v razdelitvi dohodkov med kapitalom in delom. Oboje skupaj pa je močno spremenilo in destabiliziralo agregatno povpraševanje ter je dejavnik, ki povzroča največ skrbi glede dolgoročne gospodarske dinamike. Nadaljujte z branjem

Prenova študija ekonomije

Follow up na Alešev post Nujna je sprememba ekonomskega kurikuluma. Včeraj so se o tem razpisali tudi drugi (tuji) mediji. The Guardian je bil zelo sočen:

From any rational point of view, orthodox economics is in serious trouble. Its champions not only failed to foresee the greatest crash for 80 years, but insisted such crises were a thing of the past. More than that, some of its leading lights played a key role in designing the disastrous financial derivatives that helped trigger the meltdown in the first place. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: