Moja vrnitev na kraj zločina. Pred dobrimi 20 leti, v času osamosvajanja Slovenije, sem pisal diplomo o tem, ali lahko majhne države gospodarsko preživijo. Kasneje še magisterij in knjigo, nato pa uspešno pozabil na vse skupaj. Do lani, ko so se Belgijci začeli spogledovati z dezintegracijo in so si zaželeli take analize. Danes je objavljen discussion paper.

Vzeli smo podatke za vseh 214 držav sveta za obdobje 50 let (1960 – 2010) in pogledali, ali in v kolikšni meri so majhne države drugačne od velikih. Natančneje, kakšna je premija, če si majhen. In lahko rečemo, kar pravi že naslov: Majhen si ful drugačen. Ne nujno boljši ali slabši, pač pa drugačen.Zgornja slika kaže povprečno odstotno razliko med majhnimi in velikimi državami pri posameznih ključnih ekonomskih kazalcih (meja med majhnimi in velikimi je 15 milijonov prebivalcev; v članku pa so ocene tudi za 5 drugih velikostnih razredov). V glavnem, majhne države so v povprečju za 30% bolj bogate (na prebivalca). Ne rastejo niti hitreje niti počasneje od velikih držav, je pa njihova rast bolj volatilna. Majhne države svojo majhnost kompenzirajo z večjo trgovinsko odprtostjo in odprtostjo za tuj kapital, s čimer si odprejo pot na velike trge in doseganje ekonomij obsega ter seveda zagotovijo potreben proizvodni kapital. Hkrati pa so zaradi tega bolj podvržene trgovinskim šokom v času kriz, od koder izhaja tudi večja volatilnost njihove gospodarske rasti.

Majhne države imajo – zaradi per capita večjih stroškov javnih storitev – seveda tudi večje javne sektorje. Natančneje, imajo (za 10%) večje javne izdatke glede na BDP ter seveda temu ustrezno tudi (za 17%) večje prihodke (davke). Toda zanimivo je to, da je kljub večjim javnim izdatkom njihova fiskalna politika bolj disciplinirana – imajo za 50% višje presežke v proračunu in nimajo večjega javnega dolga kot pa velike države.

Majhne države imajo za četrtino manjše bančne sektorje. Hkrati pa plačujejo davek na majhnost (in večjo volatilnost) v za četrtino višji premiji za tveganje, čeprav njihovo izmerjeno deželno tveganje ni značilno višje kot v velikih državah.

Zanimivi so še nekateri drugi kazalci, kjer majhnost terja svoj davek. Denimo izdatki za zdravstvo so v majhnih državah za skoraj 15% višji kot v velikih, pri čemer pa je učinkovitost zdravstva nižja. Smrtnost dojenčkov je značilno večja, življenjsko pričakovanje je krajše. Podobno velja glede šolstva: izdatki za šolstvo glede na BDP so višji za 7%, vendar pa je učinkovitost šolskih sistemov nižja. Manjši delež prebivalstva je vpisan v srednje in visoke šole.

Takega “davka na majhnost” pa ne najdemo pri izdatkih za vojsko. Majhne države ne plačujejo nič več za vojsko (glede na BDP), hkrati pa so za skoraj 20% manj-krat udeležene v vojaških spopadih. Majhnost jih očitno obvaruje pred vojaško agresivnostjo do drugih držav.

Zanimivo je še to, majhne države niso podvržene nižji stopnji demokracije ali večji stopnji avtokratičnosti voditeljev, nimajo več kriminala in korupcije, neenakost ni večja kot v velikih državah. Imajo pa bolj zdravo poslovno okolje.

Bolj podrobne rezultate, tudi za mikro državice, metodologijo itd. lahko najdete v sami raziskavi.

_______

* Opozarjam, da pri vseh ocenah premij majhnosti kontroliramo za razvitost, geografsko lokacijo in veliko število drugih country-specific fiksnih učinkov. V slikah bodite pozorni na to, da modri stolpiči pomenijo, da je ocena premije značilno različna od nič (pri 10% stopnji zaupanja), rumeni stolpiči pa pomenijo, da ni značilne razlike med majhnimi in velikimi državami.