Janša spet kliče trojko

Prvak opozicije in nekdanji predsednik vlade Janez Janša je danes spet poskrbel za “podžiganje” eksplozivnih medijskih novic, s tem ko je pozval vlado naj zaprosi za pomoč iz ESM sklada. Pri tem je seveda v njemu lastnem stilu poskrbel za dve diverziji. Prva diverzija je zanikanje samega sebe. Najprej je povedal, da naj bi Slovenija zaprosila za pomoč iz ESM sklada, ker je to ceneje, čeprav je že septembra letos povedal, da ta sklad sploh še ni operativen: *

Intervenciji trojke se Slovenija po njegovih besedah še lahko izogne, če bi zaprosila za pomoč iz ESM, sklada za reševanje bank iz stalnega mehanizma za stabilnost evra. »Tu bi bila obrestna mera manj kot odstotna, medtem ko bile obresti na zadolžitev s prodajo obveznic na mednarodnih trgih med pet- in sedemodstotne, kar v denarju predstavlja stotine milijonov evrov,« je dejal Janša.

Glede vprašanja, ali svetuje pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM, pa je Janša septembra dejal, da ta sklad sploh še ni operativen.

Vir: Delo

Kako naj zaprosiš za neko super ugodno posojilo, če pa tak mehanizem sploh še ni na voljo? Česa jaz tukaj ne razumem?

Ali pa gre za nekaj drugega? Janševa izjava je namreč sporna tudi iz drugega vidika, kar tvori jedro njegove druge diverzije. Kot sem podrobneje pisal konec septembra v ESM = trojka, je v sedanjih razmerah prošnja za finančno pomoč oziroma za sanacijo bank povsem identična pomoči trojki. Prednost pomoči iz ESM sklada, ko bo ta sklad nekoč postal operativen, je v tem da:

ESM sklad banke dokapitalizira neposredno (in ne več preko države), kar pomeni, da ta finančna pomoč ne vpliva na povečanje javnega dolga države in ne vpliva na poslabšanje kredibilnosti države v očeh zasebnih finančnih investitorjev. Pri tem ESM v zameno za kapitalsko injekcijo dobi kapitalski delež (navadne delnice) v posameznih bankah, ki so prejele pomoč. Treba pa je vedeti, da ESM ne odobri polne kapitalske injekcije, pač pa samo tisti del nad minimalno zahtevano kapitalsko ustreznostjo banke (v višini 4.5% zahtevanega Tier 1 kapitala), pa tudi pri tem drugem delu mora država sodelovati v dokapitaliziciji najmanj z 20% deležem (v prvih dveh letih, kasneje pa samo z 10%).

Kar pomeni:

ESM pomoč je torej od trojke boljša le v tem, da neposredno dokapitalizira banke in da te pomoči ni treba vrniti, pač pa se ESM poplača kasneje z odprodajo kapitalskih deležev.

Toda pomoč iz ESM sklada po teh novih pravilih sploh še ni mogoča:

… namreč ESM glede instrumenta neposredne bančne dokapitalizacije še ni operativen, pač pa bo to postal šele z vzpostavitvijo enotnega bančnega nadzornega mehanizma v EU (predvidoma v drugi polovici 2014). Do takrat ESM deluje na podoben način kot EFSF, mehanizmi delovanja in pogoji pomoči pa so razvidni denimo iz pomoči Cipru. Zaenkrat je prošnja za pomoč ESM efektivno enaka prošnji za pomoč trojke.

Janez Janša torej s tem, ko poziva vlado naj zaprosi za pomoč iz ESM sklada (po starih pravilih) v Slovenijo dejansko kliče trojko.

Čemu ta diverzija? Če si že tako strašno želi prihoda trojke v Slovenijo, naj vsaj počaka še dober mesec, ko bodo znani rezultati stresnih testov celotnega bančnega sistema. Če bodo rezultati izjemno slabi in vlada ne bo zmogla zagotoviti sredstev za dokapitalizacijo bank, bo seveda nujna prošnja za finančno pomoč. In takrat lahko odpre šampanjec, kot nekoč Neron ob gorečem Rimu.

_______

* Začetni del tega zapisa je bil spremenjen, ker so me iz Dela opozorili, da njihova prvotna navedba, ki jo zgoraj citiram, ni bila povsem pravilna. Namreč izjavo o neoperativnosti sklada ESM je Janez Janša dal že septembra letos in ne danes. V skladu s tem so bili zgoraj spremenjeni citat iz Dela ter prvi in drugi odstavek tega zapisa.

One response

  1. Ne pozabimo, da je v skladu z regulativo EU izrecno mogoča dokapitalizacija bank s stvarnim vložkom tj. direktno z državnimi obveznicami (institucionalni okvir je bil postavljen s spremebami Yakona o bančništvu v dec 2012, res pa je da EU tega ne mara preveč). Pa kaj? Na ta način pridobimo čas, zmanjšamo strošek dokapitalizacije (preko obrestne mere in izognitve fee-jem), in se izognemu tujemu izsiljevanju. Obveznice lahko potem banke prodajo, ko se bodo razmere na trgu in credit rating države izboljšali. Posredno zmanjšamo obseg terjatev, ki se prenašajo na slabo banko in s tem le-to naredimo bistveno manjšo, hitrejšo, cenejšo in učinkovitejšo.

%d bloggers like this: