Zadeva Grassetto in Rode proti Dars

Stanko Štrajn

Tako-imenovani raziskovalni novinarji že nekaj let spremljajo pravdno zadevo italijanskega podjetja Impresa Grassetto, ki toži DARS za 53 mio EUR zaradi dodatnih zahtevkov iz gradnje predora Trojane, po katerem se vozimo že več kot 7 let. Zadnji članek o tem je objavil Dnevnik v Objektivu, 9.3.2013, izpod peresa Primoža Cirmana. O tej temi, ki razburja javnost ne le z višino zahtevka, temveč tudi zaradi vmešavanja kardinala Rodeta in cerkve, ki podpira idejo, naj DARS plača povsem neutemeljene zahtevke po poravnavi, brez odločbe sodišča, očitno mediji pišejo tako, da se okoli nje vrtijo kot maček okoli vrele kaše.

Nova pobuda Grassetta, ki naj bi po pisanju Dnevnika uživala podporo cerkve pri Janševi vladi, želi doseči arbitražo pri neki mednarodni gospodarski arbitraži, ker je tožnik obupal nad počasnostjo slovenskega sodišča. Kakršna koli arbitraža  je v tem primeru izključena z Darsovimi posebnimi pogoji pogodbe, ki izrecno izključujejo splošne pogoje FIDIC (mednarodne zveze svetovalnih inženirjev) glede arbitraže in te določbe nadomeščajo z izrecno pristojnostjo slovenskega sodišča. Ker so po FIDIC pogojih, ki jih uporablja DARS določene predpostavke za vložitev tožbe (določen je predhoden postopek obravnave zahtevka pri nadzornem inženirju; če ta zahtevek zavrne, ima izvajalec 80 dni časa predložiti spor naročniku; če naročnik ne odgovori v 80. dnevih, ali zahtevke zavrne in potrdi odločitve inženirja, ima izvajalec naslednjih 80 dni čas vložiti tožbo pri pristojnem sodišču), ki pa jih Grassetto ni izpolnil, bi sodišče že iz procesnih razlogov lahko tožbo zavrglo.

Če bi se sodnica poglobila v zadevo, bi ne glede na procesne ovire lahko vsebinsko tožbo tudi zavrnila na podlagi pravne presoje dejstev in bi ji ne bilo treba določati izvedenca za preverjanje dejanskega stanja. Trenutno je tako pravda po šestih letih valjanja po predalih sodišča v fazi, ko stranke čakajo sklep sodišča o določitvi sodnega izvedenca, ki lahko izdela mnenje o vprašanjih, ki so za odločitev v sporu brezpredmetna. Težava je v tem, da je slovensko sodišče nesposobno celo preprosto zadevo, ne glede na vrednost spora, pretehtati in o zahtevku pravno dosledno pravilno in pravočasno odločiti. Sodnica očitno ne pozna Darsove različice FIDICA, ne vzame si časa, da bi prebrala tožbo in odgovor na tožbo in pregledala predložene dokazne listine, zato odloča tako, da ne odloča. Čas teče in na koncu bo Slovenija plačevala kazni zaradi sojenja v nerazumnem roku. Če že imamo nesposobno sodišče, bi človek pričakoval, da bo vsaj kritičen novinar zmogel dovolj znanja in intelektualnega poštenja, da bo v medijih objavil  pomembna dejstva, ne pa se vrtel okoli vrele kaše.

Navedeni primer lepo kaže, kaj je posledica nesposobnosti pristojnih organov, v tem primeru Okrožnega sodišča v Ljubljani, korektno opravljati svojo funkcijo in v okviru svojih pristojnosti strokovno odločati. Ne pozabimo, da višina tožbenega zahtevka dvojno presega letno bruto plačo vseh slovenskih sodnikov. Namesto, da bi sodišče odločilo, raje ne stori ničesar in tako pušča odprt prostor za manipulacije tožnika, ki želi s posredovanjem cerkve izposlovati mimo sodišča pri slovenski izvršni oblasti za javne finance izjemno škodljivo rešitev.

Vse navedeno je osebna percepcija primera, saj je avtor, kot bivši izvršni direktor za pravno področje v DARS d.d. v aprilu 2006 vloženo tožbo Grassetta temeljito pretehtal in skupaj s strokovnimi službami DARS in DDC ter odv. Mitjo Lamutom pripravil odgovor na tožbo, ki temelji na zbranem obsežnem dokaznem gradivu. Če se bo DARS korektno pravdal in v pravdi argumentiral odgovor na tožbo in bo sodišče o zadevi odločilo in ko bo odločilo (avtor upa, da bo odločitev, čeprav ni več prav mlad, vendarle dočakal) se bo izkazalo, koliko je odgovor na tožbo utemeljen in koliko je navedeno mnenje pravno pravilno. Če do sodbe ne bo prišlo, ker bi stranke v sporu nemara sklenile poravnavo in bi DARS na primer plačal 25.000.000 EUR na podlagi  take poravnave, Grassetto pa tožbo umaknil, pravne pravilnosti navedenega mnenja pač ne bo mogoče nikoli ugotoviti.

%d bloggers like this: