Celo na področju tradicionalne knjige bi se pisatelji lahko visokotehnološko odločili, naj država takoj neha podpirati tiskanje knjig! Vam zveni stavek kot pisateljski strel v koleno? Ampak pomislimo, kakšno zvezo ima pisatelj s stotinami založb in založbic in tiskarn, ki izdelujejo tisoče tako ali drugače javno subvencioniranih knjig – saj avtorji za svoje tekste od tega vrtiljaka dobijo le kak odstotek. Zakaj ne bi raje avtor z ambicijo začel knjige pisati kot bloge na spletni strani agencije za knjigo, kjer bi bili javno dostopni.
In ko bi določen tekst pritegnil 500 ali tisoč bralcev, naj ga komisija sprejme kot literarno delo in ga z lektorjem in urednikom spremeni v elektronsko knjigo, ki avtorju prinese tudi nekakšno štipendijo, odvisno od interesa bralcev in ocene kritikov. Papirnate knjige pa naj bodo komercialni projekti založb, ki bodo med avtorji, ki se uveljavijo na elektronskem področju, izbirale kandidate, s katerimi bi si upale iti v doseganje komercialno uspešne knjige.
Tako bi velike količine javnega denarja, ki gre za proizvodnjo dragih papirnatih sekancev, raje porabili za visokotehnološko doseganje bistva literature – literarnega ustvarjanja. Kaj ni prav to bistvo visoke tehnologije – da ciljano in tehnološko čisto ustvarja, kar je bistveno, ne pa birokratov in (pre)dragih sekancev za kurjavo.
Vir: Finance
Ja, ideja je tako preprosta in tako izvedljiva kot je internet dostopen že na skoraj vsakem domu in kot je hitrost širjenja branja na Amazonovem Kindlu. Zares nenavadno, da v teh visokotehnoloških časih miselni domet vladne knjižne politike ostaja na ravni tehnologije iz Gutenbergovih časov.
DAMIJAN blog 
Super ideja. Lahko pa jo je tudi uvesti na znanstvenem področju. Raziskovalec Ihan naj objavi svoj članek kot blog na domači strani ARRS in ko ga bo referiralo 100 raziskovalcev oz. 2x toliko kot se oceni, da bi jih bil sicer sposoben vključiti v svoje omrežje navzkrižnega citiranja, naj ga oceni komisija ARRS in dobi nekakšno štipendijo – odvisno od interesa bralcev. Lp
Všeč mi jeVšeč mi je
Tako preprosto spet ni! Res pa drzi, da trzna produkcija pac tiska tisto, kar misli, da bo prineslo dobicek in niti pod razno ne tiste ustvarjalce, ki so res dobri! In mnogi res dobri, do subvencij javno financiranih knjig ne pridejo, ker jim elita okrog ” korita” onemogoci prodor na trg, saj se do onemoglosti povsod forsira sama in si poklanja nagrade prosto po vetru in megli, samo da se o knjigi pise in govori, …In mrtve pesnike, literate, ki v tem trenutku nimajo kaj vec povedati, sporociti, do onemoglosti natiskuje, ziher je ziher, mrtev pesnik ali umetnik si ne more vec uniciti ugleda, solde z njim pa se da kovati!
Knjiga v e obliki je odlicna stvar, tudi na kljucek, sama sem imela te ambicije ze dalec nazaj pred leti…
Bistveno je res ustvarjanje, ne trzenje, kjer ustvarjalec dobi nekaj evrckov ali pa se teh ne, ce ni ravno uveljavljeni umetnik na racun papirologije in zaloznistva, in se zdalec ni nujno, da je sploh dober, kvaliteten, da je kaj doprinesel k umetnosti. A knjiga, tiskana, je tudi po svoje dragocena stvar, ti gre k vragu elektrika, internet in si zvizgas od besa, knjigo pa le vzames v roke in se pomiri te, ce je estetsko lepo oblikovana, dodelana.
Tudi produkt, literarni, je estetika in nacin, kako ti nekaj postrezejo, vcasih celo pomembnejsi od tistega, kar popijes, itak – najveckrat spregovorijo obcutja tistega trenutka, v katerem knjigo vzames v roko.
In se nekaj, kar v tem prispevku ni relevantno – bralci se zdalec niso merilo nikakrsne kvalitete v literaturi ali poeziji. sploh pa ne kvantiteta. Ponavadi so najbolj mnozicno tiskane knjige – zunaj religioznih tekstov, SP itd, povprecni ali podpovprecni sund! Brez vsake literarne vrednosti!
Literaturo za kurjavo?
Všeč mi jeVšeč mi je