Neučinkovitost ali namerno bojkotiranje sodišč?

Prejšnji teden sem pisal, da je v srčiki sedanjega nezadovoljstva ljudstva predvsem veliko nezadovoljstvo z neučinkovitim delovanjem pravne pravne države. In ko pogledate pobliže denimo zavlačevanje sodnih postopkov proti monopolistu Telekomu, proti raznim “tajkunom” ter denimo tega sedanjega proti Andreju Lovšinu, nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope, ki je na svojo pest dramatično prekoračil vrednost investicije v terminala v Čehovu ter zaradi tega za seboj pustil prazno lupino Intereurope, vas zagrabi sveta jeza.

Po poročanju medijev, je sodni postopek proti Lovšinu v treh letih vodilo kar pet različnih sodnikov (dejansko sodnic), ki pa so vse po vrsti magično prenehale z mandatom zaradi upokojitve ali pa so se izločile. Po poročanju Dnevnika:

Na sodišču pojasnjujejo, da je Intereuropa tožbo v višini 37,5 milijona evrov vložila 8. januarja 2010. Zadevo je najprej prejela v delo okrožna sodnica Darja Ožbolt, ki ji je 5. julija 2011 zaradi upokojitve sodniška funkcija prenehala. V letu in pol je Ožboltova odločila le o predlogu Intereurope za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve in predlog zavrnila. Zadeva je bila nato dodeljena okrožni sodnici Karin Stražiščar, ki jo je preučevala dobro leto dni, potem pa je tudi njej 28. avgusta letos prenehala sodniška funkcija. Še pred tem, 1. avgusta letos, je bil spis dodeljen okrožni sodnici Mireli Lozej, ki je še istega dne predlagala svojo izločitev zaradi osebnega poznanstva in prijateljevanja s tretjetoženo stranko Ondino Jonke. Predlogu za izločitev je predsednik sodišča ugodil že naslednji dan. Zadeva je bila nato dodeljena v delo okrožni sodnici Mariji Berus, ki pa ji je 30. oktobra letos prav tako zaradi upokojitve prenehala sodniška funkcija. S 1. novembrom je bil spis dodeljen v delo okrožni sodnici Špeli Grilc. Ker je tožba obsežna, obravnave ni mogoče prav hitro pričakovati.

Seveda pa na koprskem sodišču odločno zanikajo, da bi bilo sodišče namerno neučinkovito ali da bi kogarkoli ščitili. Dnevnik:

Predsednik okrožnega sodišča v Kopru Vitomir Bohinec zavrača vsakršna namigovanja, da na koprskem sodišču kdor koli kogar koli ščiti, saj so bile po njegovem zatrjevanju zadeve predodeljevane iz objektivnih razlogov in skladno s sodnim redom. Ta jasno določa, komu in po kakšnem vrstnem redu se dodeljujejo zadeve.

Hm, zadeva resnično nenormalno spominja na procese proti Telekomu zaradi zlorabe monopolne moči na trgu, kjer se sodniki in sodnice nenormalno velikokrat zamenjajo, vendar vedno “v skladu s sodnim redom” in “iz objektivnih razlogov”. Toda le kako se lahko v tako težkih primerih zgodi, da se zadeva “v skladu s sodnim redom” kot po pravilu dodeli sodnici, ki je že 3 ali več mesecev noseča in se zanjo pričakuje, da bo kmalu odšla na porodniški dopust ali sodnici, za katero se ve, da bo čez šest mesecev ali čez eno leto odšla v pokoj?!?

Ne me hecati. Kje je tu objektivnost? Kje je tukaj zdrava pamet? A je tako težko pogledati v računalnik in pri dodeljevanju sodnih zadev uvesti še kriterije pričakovane dolžine sodnega procesa ter funkcionalne dolžine preostale dobe sodniškega mandata konkretnih sodnikov? Vsak tepec bi to znal narediti v računalniški dobi. Le kako lahko vodijo sodišča takšni menedžerski analfabeti?

Aja, seveda, menedžerji sodišč se izgovarjajo na pomanjkanje kadra. Dnevnik:

Bohinec še pojasnjuje, da so se zaradi velikega kadrovskega osipa na gospodarskem oddelku znašli v težavah, za katere pa upajo, da bodo hitro odpravljene. Pravkar namreč poteka postopek za imenovanje oziroma izvolitev dveh novih sodnikov na gospodarskem oddelku koprskega sodišča. Razpisna dokumentacija je po izdelanih končnih mnenjih o prijavljenih kandidatih že na sodnem svetu. Na vrhovnem sodišču ob tem pojasnjujejo, da je nadomeščanje sodnikov, ki se upokojijo ali iz drugih razlogov zapustijo sodni sistem, selektivno glede na prioritetna področja in stanje po posameznih sodiščih.

A mar tega, da se bo neka sodnica upokojila v tej računalniški dobi niste vedeli dve leti vnaprej?!? Kako vas lahko kaj takega preseneti, da šele po izteku mandata zaradi upokojitve sprožite postopke za izbiro novih, nadomestnih sodnikov?!?

Če bi imeli v gospodarstvu tako slabe menedžerje, ne bi nobena družba preživela dveh let poslovanja. To je sramota!

Vendar težko verjamem, da gre pri neučinkovitosti sodišč zgolj za čisto navadno nesposobnost predsednikov sodišč. Preveč je spleta naključij, da bi lahko bilo res. Čas je, da ljudstvo svoj bes izpred mestnih hiš in parlamenta preusmeri na sodišča. Tam je nekaj hudo gnilega.

En odgovor

  1. Dodeljevanja zadev se ne menedžira, ampak gredo zadeve po redu. Temu se reče, da imaš “naravnega sodnika” in je to precej pomemben koncept. Ideja je, da ne bi bilo najbolj prav, če bi komu vnaprej določili kakšnega bolj “učinkovitega” sodnika, komu drugemu pa malo bolj socialnega.
    Se pa strinjam, da je za poslovanje to ubi bože. Mogoče celo glavna ovira.

    Všeč mi je