Študija, ki jo je za nemški Bertelsmann Stiftung naredil Prognos inštitut, kaže, da bi razpad evro območja povzročil globalno recesijo, ki bi lahko povzročila kumulativno gospodarsko škodo v višini 17.2 bilijona (17,157 milijard) evrov. Za lažjo predstavo: to je denimo enako sedmim letnim bruto domačim proizvodom Nemčije ali ekvivalentno BDP, ki ga Slovenija ustvari v 500 letih.

V študiji so s pomočjo makroekonomskega modela VIEW za svetovno gospodarstvo ocenjeni učinki postopnega razpadanja evro območja. Pri tem model simulira učinke povpraševalnih šokov (ter tudi povratnega vpliva proračunskih šokov na povpraševanje zaradi zmanjšanja javnih izdatkov v primeru zaostritve varčevanja), ki bi nastali s postopnim razpadanjem evro območja v obdobju 2013-2020, na dinamiko rasti 42 držav (ki tvorijo 90% svetovnega BDP). Nato pa te učinke primerja z baznimi simulacijami dinamike rasti v primeru, da bi evro območje obstajalo še naprej. Razlika med njima je enaka izgubljenemu BDP. Študija analizira 4 scenarije: (1) izstop Grčije (Grexit), (2) izstop Grčije in Portugalske (GP-Exit), (3) izstop Grčije, Portugalske in Španije (GPS-Exit) in (4) izstop Grčije, Portugalske, Španije in Italije (GPSI-Exit).

Izstop same Grčije po pričakovanju ne bi povzročil zelo velikih stroškov. Skupno naj bi v obdobju 2013-2020 povzročil za 674 milijard evrov izgubljene rasti BDP. Vendar je to le del škode, ki bi jo povzročil izstop Grčije. Za EU-24 bi izstop Grčije skupno povzročil za 638 milijard evrov skupne škode, od tega za 219 milijard evrov odpisov dolgov in za 419 milijard evrov izgubljene rasti BDP. Najbolj bi bile prizadete Nemčija in Francija, vendar pa gre za povsem obvladljive številke. Za Nemčijo bi to pomenilo, da bi v osmih letih izgubila za 73 milijard evrov BDP oziroma za 2.9% BDP iz leta 2013, Francija pa nekoliko več (157 milijard evrov oziroma 8% BDP).

Seveda bi grški izstop najbolj prizadel Grčijo samo. Ob 60% odpisu dolgov in 50% devalvaciji bi BDP v prvem letu upadel za 10%, naslednje leto za 5%, kumulativno pa bi Grčija izgubila za 94% BDP iz leta 2013.

Izoliran grški izstop je sam po sebi ekonomsko obvladljiv za večino EU držav (razen za Grčijo), toda problem izstopa Grčije je v potencialnem domino efektu. To bi namreč lahko okrepilo špekulativne napade na državne obveznice ostalih šibkih držav, kar bi v določeni točki privedlo do tega, da bi “zdrave” države kreditodajalke preveč zaostrile pogoje fiskalnega prilagajanja šibkejših držav v zameno za finančno pomoč iz ESM ter odkupovanje obveznic s strani ECB. Zelo verjetno bi to posledično pomenilo izstop ostalih treh najšibkejših držav (Portugalske, Španije in Italije). Zaradi njihove relativno večje ekonomske teže ter večje finančne izpostavljenosti do njih, pa bi to za seboj potegnilo seveda bistveno večje povpraševalne in proračunske šoke tudi v zdravih državah.

V primeru izstopa Grčije in Portugalske bi se skupni stroški za 24 držav EU povečali na skoraj 1,400 milijard evrov. Če bi šla Španija, bi se skupni stroški povečali na dobrih 5,000 milijard evrov (na dva letna BDP Nemčije). Če bi šla še Italija, pa že na 10,200 milijard evrov (za 4 letne BDP Nemčije). Od tega bi ostale članice EU utrpele za 1,381 milijard evrov škode zaradi polovičnega odpisa dolgov tem štirim državam ter za 8,811 milijard evrov izgubljene rasti BDP.

Kot rečeno, bi skupni strošek izgubljenega BDP za 42 največjih držav (tudi Slovenija je med njimi) znašal skoraj 17.2 bilijona evrov (za sedem nemških letnih BDP). Največjo absolutno škodo bi utrpeli Francija (za 2,913 milijard evrov oz. 154% BDP), ZDA (2,825 milijard evrov oz. 25% BDP), Kitajska (za 1,922 milijard evrov oz. 49% BDP) in Nemčija (za 1,701 milijard evrov oz. 69% BDP). Ločena študija za Nemčijo kaže, da bi v primeru razpada celotnega evro območja (ne samo izstopa GPSI držav) Nemčija utrpela izgubo v višini 3,300 milijard evrov (132% BDP).

Slovenija v primeru izstopa Grčije ne bi veliko izgubila (manj kot pol milijarde evrov), največji šok zanjo bi predstavljal izhod Italije, kjer bi samo zaradi zmanjšanja izvoza kumulativno izgubila za 22 milijard evrov BDP. Skupaj bi Slovenija v primeru izstopa vseh štirih GPSI držav kumulativno izgubila za 26 milijard evrov oziroma za 74% potencialnega BDP.

Ta študija dejansko samo potrjuje samo to, kar je večina prisebnih ljudi (tudi politikov, predvsem pa guvernerja ECB Maria Draghija) že vedela. Razpad evro območja bi pomenil ne samo evropsko, pač pa tudi globalno ekonomsko katastrofo. Stroški reševanja šibkih članic evro območja so “peanuts” v primerjavi z ekonomskimi stroški razpada evro območja. Ob začetku eskalacije te krize, pred dvema letoma in pol, ko so večinoma vsi kratkovidno in populistično kritizirali finančno pomoč “lenim Grkom”, sem pisal, da pomeni pomoč Grčiji dejansko zavarovanje za Slovenijo. Zavarovanje za naš stabilen dolgoročni razvoj.

Seveda pa je bilo v tej študiji govora samo o ekonomskih stroških postopnega razpada evro območja. Ni pa bilo govora o političnih vidikih, ki pa imajo lahko za posledico bistveno večje ekonomske stroške. Razpad evro območja bi namreč lahko za seboj potegnil razpad ekonomske integracije v Evropi, vrnitev protekcionizma, politične nestabilnosti, kjer dolgoročno ni mogoče izključiti vojaških spopadov (Evropa je nagnjena k temu, samo v zadnjem stoletju je zakuhala dve svetovni vojni). Ne smemo pa pozabiti na Kitajsko. Razpad EU in drastično zmanjšanje povpraševanja iz EU bi utegnila v temelju zamajati kitajsko gospodarstvo, kjer pa so regionalne in globalne politične (in vojaške) posledice tega procesa nepredstavljive.

Če se moramo za nastanek evropske integracije zahvaliti vizionarjem Adenauerju, Schumanu in Monnetu, za širitev in poglobitev evropske integracije (v smeri monetarne unije) Kohlu in Mitterandu, pa se moramo za rešitev pred razpadom EU zahvaliti razumnosti Schäubleja in Draghija. Nekoč bosta dobila svoje mesto v učbenikih.

______

Celotna študija je dosegljiva tukaj, prezentacija pa tukaj.