Vinjete in butalska vlada

Da ne bo nesporazuma, načeloma podpiram vinjete kot administrativno bolj učinkovit in ekološko bolj sprejemljiv način cestninjenja na avtocestah od sedanjega načina pobiranja cestnin z ustavljanjem na cestninskih postajah. Predvsem je sprememba načina cestninjenja pomembna v segmentu prevoza s kamioni, saj predvsem ti pri obveznem ustavljanju na cestninskih postajah ustvarjajo dolge kolone ter pri speljevanju močno onesnažujejo okolje. Zato me je precej negativno presenetila včerajšnja novica, da bo vlada predvidoma že do poletja uvedla vinjete za vožnjo po avtocestah za osebna vozila, medtem ko bo za tovorna vozila vsaj do naslednjega leta ostal v veljavi sedanji način pobiranja cestnine z ustavljanjem na cestninskih postajah.

Ob tej odločitvi vlade se človek preprosto vpraša, kdo je butast v tej državi. Če je sedanji način pobiranja cestnin z ustavljanjem na cestninskih postajah ekološko nesprejemljiv predvsem zaradi kamionov, ki dodatno še ustvarjajo kolone, kaj bo potem sploh doprinos vladne uvedbe vinjet za osebna vozila? Zadeva po novem ne bo ekološko nič bolj optimalna, saj bodo kamioni še naprej pri ustavljanju na cestninskih postajah ustvarjali kolone ter še naprej veselo onesnaževali zrak. Toda kolone kamionov bodo vplivale tudi na zastoje osebnih vozil. Bo mar DARS na sedanjih cestninskih postajah odprl dva vozna pasova (umaknil zapornice) samo za osebna vozila? Kdo lahko zagotovi, da tega ne bodo zlorabljali vozniki kamionov? S tega vidika je odločitev vlade za vinjete za osebna vozila z ekološkega vidika popolna brca v temo in očitno je, da je bila takšna odločitev sprejeta izključno v populistične predvolilne namene.

Po drugi strani pa je sporna administrativna in fiskalna učinkovitost vinjet. Satelitski način evidentiranja in pobiranja cestnin je seveda najbolj učinkovit in pravičen, vendar pa – kot je lepo prikazal kolega Miroslav Marc – prinaša tudi številne dileme, ki so tako tehnične narave kot tudi občutljive z vidika možnosti poseganja v zasebnost posameznikov. Do enotnega evropskega načina satelitskega cestninjenja bo verjetno preteklo še nekaj let, zato je lahko soliranje posameznih držav v tem projektu finančno precej tvegana poteza. S tega vidika je umestno v prehodnem obdobju uvesti sistem cestninjenja, ki bi bil ekološko bolj sprejemljiv, fiskalno bolj učinkovit in kolikor se da tudi pravičen. Vinjete – kot nalepka na vetrobranskem steklu, ki dokazuje, da smo plačali cestnino – administrativno in finančno ni prav posrečena rešitev. Vinjete so drage in predstavljajo nepotreben strošek pri pobiranju cestnin. Hkrati pa zahtevajo učinkovit mehanizem preverjanja in sankcioniranja, sicer hitro pride do problema free-riderstva.

Sedanji sistem cestninjenja je s finančnega vidika zelo neučinkovit, saj sami stroški pobiranja cestnin na cestninskih postajah znašajo približno tretjino pobranih cestnin. Vinjete so stroškovno nekoliko bolj učinkovite, predvsem pri letnih vinjetah, bistveno manj pa pri denimo 10-dnevnih vinjetah, saj naj bi strošek tiskanja vinjete znašal nekje med 4 in 8 evrov. Poleg tega pa se postavlja vprašanje smiselnosti uvajanja novih nalepk na avtomobile, saj je eden najpomembnejših dosežkov te vlade prav ukinitev nalepk, ki so dokazovale, da ima avtomobil opravljen tehnični pregled. Uvedba vinjet je torej samo še dodatna brca v temo vlade. Ki pa bo seveda imela pomembne finančne posledice na izbranega ponudnika, ki bo vinjete tiskal. Ne dvomim, da bo javni razpis za ponudnika vinjet prinesel »učinkovito izbiro« ponudnika iz desne politične provenience. Torej »desnega Miragea«. Ne dvomim tudi, da bo naslednja, leva vlada kot svoj največji dosežek navajala ukinitev vinjet kot nepotrebnih administrativnih stroškov za državljane.

Če bi vlada resnično hotela poenostaviti postopek pobiranja cestnin in ga – v vmesnem obdobju do uvedbe satelitskega cestninjenja – narediti ekološko bolj sprejemljivega in finančno bolj učinkovitega, ima na voljo bistveno bolj enostavno rešitev. Preprosto naj poveča povračilo za uporabo cest, ki ga plačujemo ob registraciji vozil in ga ustrezno diferencira glede na moč motorja, težo in starost avtomobila. Podobno lahko naredi tudi pri registraciji kamionov. Rešitev ni socialno pravična, je pa administrativno zelo enostavna in finančno zelo učinkovita, saj odpade strošek tiskanja in prodaje vinjet. Pa še problemu free-riderstva se izognemo. Izračun nove višine povračila za uporabo cest je zelo enostaven – pol ure dela z nekaj numeričnimi simulacijami – če poznamo strukturo registriranih osebnih in tovornih vozil ter želeno višino pobranih dajatev iz naslova cestnin. Poleg tega omogoča tak način pobiranja cestnin ob registraciji pobiranje dajatev za vožnjo po vseh vrstah cest, ne samo avtocest, kar je z vidika financiranja izgradnje in vzdrževanja cest seveda najbolj »pravično«. Za tuje osebne avtomobile in kamione pa lahko do  uvedbe satelitskega cestninjenja uvedemo vinjete, denimo mesečne, da izboljšamo njihovo finančno izdatnost.

Enostavne rešitve so običajno najboljše rešitve.

47 responses

  1. Se samo meni zdi, da zaradi načina gradnje avtocest po trasi cest od prej (ne ob teh cestah kot v tujini), vozniki marsikje nimamo možnosti vožnje po običajni cesti?

  2. Dobro napisano.
    Vladine nalepke po nalepkah (kot se je zapisalo nekomu na Financah). Bedast poskus populizma.
    Uporabo vinjet je obupno težko nadzirat, kar kaže tako primer Madžarov kot tudi Avstrijcev. Učinkovit nadzor bi znal biti prohibitivno drag, še posebej, ker gre zgolj za enoletni eksperiment.
    Glede na cene, ki se pojavljajo v medijih, se očitno cilja na to, da bomo besno kupovali letne vinjete, ki pa so v osnovi ekvivalentne dvigu zneska povračila za uporabo cest. Slednje bi bilo manj administrativno naporno in cenejše.
    Kot se je pokazalo že pri prvih nalepkah, ki smo jih morali popati na šipe, dejstvo, da je nekaj v uporabi po Evropi, še ne pomeni, da je to nujno najboljša rešitev tudi za nas.

  3. KISS ni pretirano popularan v dezeli ker ne zagotavlja dovolj neproduktivnih delovnih mest kot so pobiralci cestin, cuvaji kopalisc v zimskem casu in slicno 😦

  4. Kogar zanima, kako cestnine na avtocestah pobirajo po svetu naj si ogleda spodnji link. Ugotovil bo, da sistem cestninskih postaj na cestah, ki se sploh plačujejo, uporablja cca 98 odstotkov držav po svetu. Izjeme so Švica, Češka, Slovaška in Avstrija, mogoče še katera, za Češko pa nisem čisto prepričan, leta 2003 sem se tam vozil brezplačno. Pa mogoče še katera zraven, za katero še nisem slišal.

    http://en.wikipedia.org/wiki/Toll_roads_around_the_world

  5. Jože, glede ‘pavšalnega cestninjenja’ se bova nemara težko strinjala:
    1) nisem preverjal, a mislim, da ni izključeno, da EU dvojnega načina cestninjenja (domorodci ob registraciji, tujci z vinjetami) niti ne dovoli.
    2) vinjete ali cestnina ob registraciji kot posledica problema, da se ne da ‘meriti’ in obračunavati brez zaustavljanja ali najmanj upočasnitve prometa (vsaj za zdaj) me spominjajo na erteve prispevek, ki je nekakšna davščina na električni priključek ali nekaj podobnega; takšen ‘pavšal’ je zame v izhodišču nesprejemljiv, čeprav ga imamo tudi za uporabo ‘navadnih’ cest; ampak OK, to razumem kot naročnino za telefon ali priključno moč za elektriko (ali kako se že tisto imenuje), od tam naprej pa telefon in elektriko plačujemo po porabi.
    3) stroški delnega odstranjevanja cestninskih postaj (v vsakem primeru pavšaliziranja), tiska vinjet (da ne omenjam problema z javnim naročilom) in nadzora so previsoki za ‘prehodno rešitev’.
    4) pavšalna cestnina, plačana kot prispevek, ima še več ‘kolateralnih žrtev’ kot vinjeta, saj se ji ni mogoče izogniti; vinjeti se tisti, ki ne uporabljajo AC, še lahko ali pa si za enkrat ali dvakrat na leto kupijo tedensko; ne vem, ali obstajajo kakšni podatki o tem, koliko voznikov ne uporablja AC; sam jih poznam vsaj deset; če rečem čez palec, da 200 od 1000 voznikov ne uporablja AC ali pa zelo redko, se mi zdi to že tehten razlog za ugovor.

  6. Takim predlogom se reče, pretepanje s tujim kurcem po koprivah.

    Če pustimo na strani to, da že danes plačujemo ceste tovornjakarski mafiji (tovornjak povzroči približno 100x več škode na cestišču kot osebni avto, plača pa približno 5x višjo cestnino), bi naenkrat kar vsi lastniki registriranih avtomobilov morali plačevati še za tiste, ki se vozijo po avtocestah: tako tisti, ki se danes vozimo po uničenih lokalnih in regionalnih cestah, kot tisti, ki se mogoče samo malo zapeljejo ob nedeljah – po svojih lokalnih luknjastih cestah…

    Takole na oko ocenjeno pa lahko mirno rečemo, da so že vinjete prvi znak tega, da bomo na koncu za te ceste plačali vsi davkoplačevalci. Gre za še en populistični superhikovski ukrep (za nepodučene Superhik je plemeniti stripovski junak, ki jemlje revežem in daje bogatašem).

  7. Bravo, Vojko!

    Pavšalno plačevanje avtocest je nesmisel. Plačujejo naj se po principu pay-as -you-go. Najti pa je potrebno najbolj učinkovit sistem pobiranja cestnine. Pri nas govorimo o 30% stroških pobiranja glede na izplen cestnin.

    Vaillancort (National Tax Journal, 1994, vol.47, no.2) je sumariziral rezulatate 20 študij, ki so računale, koliko stane pobiranje kakšne od vrst davkov ali tax v Massachusetsu in New Jerseyu. Ročno pobiranje cestnine je ocenil na 10,7% celotnega izkupička ob zelo gostem prometu in samo 6,7% izven tega. S tem, da te študije upoštevajo tudi izgubljen čas, ko avtomobili čakajo v vrsti po 7,49 USD na uro.

    To pomeni, da imamo možnost bistveno učinkoviteje pobrati cestnine na obstoječih mitnicah, pa o tem pri nas sploh ne teče debata.

    Če uvedemo vinjete bomo kaznovali voznike, ki se na primer 10x na leto peljejo iz Postojne v Ljubljano. Kako njim pravično zaračunati. No, pravično si bodo cestnino zaračunali sami, tako da vinjete sploh ne bodo kupili. Fre ride, ki bo postal nacionalni šport.

    Pri nas namreč vinjete ne morejo biti poceni, saj mora izkupiček poplačati dolgove DARSa. Mislim, da si nihče niti v sanjah ne predstavlja, da obstaja kakršnakoli možnost, da bi bile vinjete smešno poceni, miljardne dolgove za avtoceste pa bi poplačal proračun.

    Če bodo vinjtete poceni, bo šlo za gnusno politično kupovanje predvolilnih točk, račun pa bo izstavljen davkoplačevalcem v naslednjih letih.

    Zato bo Slovenija naredila najpametneje, če bo ravnala tako kot vse države na tej Zemlji, razen 4 majhnih evropskih in bo cestnine do uvedbe satelitskega sistema pobirala natanko tako kot danes, vse svojo energijo pa politika lahko vloži v to, da to pobiranje v teh nekaj letih vsaj malo racionalizira in zniža delež stroškov v pobranih cestninah, čeprav sem prepričan, da to pri nas skoraj ni mogoče.

  8. Se strinjam, vinjete so očitno neprimerna rešitev. In kaj bomo pridobili, če bojo pa tovornjakarji še vedno delali gužvo na cestninskih postajah.

    Končna rešitev je satelitski sistem, ampak ne čez 2 leti (Logina s pilotskim projektom muti že dve leti), ker to ni realno. Počakat je treba še par let, ko bo itak vsak avto imel svoj GPS. Trenutno je OBU še predrag in celotna GPS branža se še ful razvija. Do takrat pa naj se sedanji sistem ABC nadgradi na standardno frekvenco in zapre.

    Po mojem trenutni sistem deluje dobro, razen tam, kjer je odprt in imamo čelne cestninske postaje vsakih nekaj kilometrov. Treba bi bilo uvesti zaprti sistem kot je na primorki in odstraniti čelne postaje ter čimveč cestniniti z avtomatskimi blagajnami, da se postopno zmanjša število zaposlenih oz. stroški cestninjenja.

    Pavšal kot ga predlaga Damijan pa je slaba rešitev, ker ne cestnini tranzita.

  9. Vinjete so najbolj nepošten sistem cestninjenja, zato upam, da ga ne bomo uvedli.

    Predlagam, da se namesto sedanjih cestninski postaj uvede “bencinski tolar”, ki bi goriva podražil za nekaj centov pri litru in bi nadomestil ves izpad sedanjih cestnin.

    Tak sistem bi bil izjemno pravičen saj kdor vozi več plača več in kdor ima športnega terenca, ki precej kuri, plača tudi občutno več od nekoga s varčnim Twingom, ki tudi ceste najmanj uničuje.

    Tovornjaki, ki ceste res uničujejo bi pa poleg dražjega goriva morali obvezno kupiti tudi letno vinjeto(ostalih ne bi bilo in bi na tak način več pobrali tudi od tujcev).

    Lp

  10. Dileme o načinu cestninjenja izhajajo iz prepričanja o dejstvu, da je “odeja pač prekratka”, nato pa še iz dejstva, da “vsak berač svojo malho hvali”. Najuspešnejši način je: poenostaviti, poenostaviti, poenostaviti; noben način pa ni povsem pravičen in “neprodušen”.
    Torej:
    1. uvedba plačila “bencinskega” evra;
    2. za tuj transportni promet: plačilo “cestnine” ob
    carinjenju.
    Ne glede na to, ali posamezen voznik vozi po AC ali ne; dobrobit od AC imamo vsi, saj je promet hitrejši, kar prispeva k hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Poleg tega pa je potrebno graditi in vzdrževati tudi “ne-AC” – ostale ceste. Tako “nepravično” plačevanje infrastruktur že obstaja, saj na primer davek na uporabo zemljišča vsebuje tudi plačilo za toplovod – za daljinsko ogrevanje in toplo vodo, ne glede na to, ali imajo stavbe dejansko napeljano toplo vodo iz Toplarne, ali pa si stanovalci ogrevajo vodo sami. Plačuje se možnost uporabe infrastrukture. Toliko.
    Torej: Simplify, simplify!
    In še:
    – vinjete = kakor, če bi hoteli iti z desno roko v
    levi žep;
    – satelistsko cestninjenje = zakaj postavljati
    “števec” na nebo, če pa števci že tečejo v vsakem
    vozilu? Pri tem gre za nekaj drugega, za kaj?

  11. @ Janez

    Namenskih davkov razen nekaj izjem (okoljske dajatve) pravila EU ne dovoljujejo, zato smo pred leti bencinski tolar ukinili.

    Takse ob registraciji vozil so dovoljene, vendar ne rešujejo problema plačevanja tujcev, ta problem tranzitna država mora rešiti. Dva ločena sistema pobiranja cestnin, eden za tujce in drugi za domače nista dovoljena.

    Bolj in bolj ko se poglabljamo v to problematiko, bolj se ožijo možne rešitve.

    Zato je najenostavnejša možnost, ki jo imamo ta, da do satelitskega cestninjenja ohranimo sedanji sistem ter se začnemo ukvarjati z rigoroznimi in odločnimi ukrepi, da bi delež stroškov v izplenu pobrane cestnine bistveno, bistveno zmanjšali.

    Ameriške analize, na katere sem se v prejšnjem sporočilu skliceval kažejo, da imamo tukaj strahovite rezerve.

    Konec koncev pa so ob dejstvu, da so vinjete predvolilni ukrep za nabiranje političnih simpatij, vsa naša razpravljanja popolnoma odveč, saj vlada sledi čisto druge cilje kot jih Jože in mi komentatorji v svojih razmišljanjih navajamo.

    Bojim se, da bodo vinjete uvedene, da bodo prepoceni, da bo free ride imel enormne razsežnosti, davkoplačevalci pa bomo poravnali račun za predvolilne orgije z dvigom DDV ali dohodnine v naslednjih letih.

    Nič novega, davkoplačevalec bo spet tisto ubogo živinče, ki jih bo dobilo s palico čez hrbet.

  12. Članek se mi zdi grozno slab, saj sploh ne omeni, da moramo način cestninjenja spremeniti predvsem zaradi zahtev EU-ja. To omeni šele Vojko v komentarju.
    Naj me kdo popravi, če se motim, ampak relevantni argumenti in pomisleki so naslednji:
    1. zahteva se cestninjenje, pri katerem v idealnem primeru vsak plača sorazmerno s tem, kolikor prevozi; dovoljene so drugačne rešitve, če se v zadostni meri približajo idealu;
    2. po sedanjem sistemu cestninjenja bi morali zaradi tega zgraditi preveč dodatnih cestninskih postaj (seveda tudi dovoze in izvoze);
    3. idealen je satelitski sistem, vendar pa smo prisiljeni do izgradnje uvesti neko začasno rešitev;
    4. vinjete so začasno sprejemljiv približek, saj vsak voznik sam najbolje oceni, koliko se bo v prihodnje vozil po avtocestah, in bo temu ustrezno in približno sorazmerno kupil vinjeto/e;
    5. problem z vinjetami za tovornjake je, da bi tovornjakom morali omogočiti poceni dnevno vinjeto, ki pa bi bila zaradi ne-vem-česa zelo poceni; zato so vinjete za tovornjake definitivno neustrezne;
    6. vprašanje je, če je kombiniran sistem sploh sprejemljiv za EU;
    7. pavšalno plačevanje cestnine za avtoceste ob registraciji ni sprejemljiv za EU, in tak predlog je zares butast.

  13. @Gorazd,

    EU prav gotovo ne more biti kriva za vse naše neumnosti.
    Ne pristajam na to, da bomo sedaj namesto Beograda za vsako neumnost krivili Bruselj.

    A Nemci so pa lahko brez cestnine in jim EU niti pisne ne, da bi bilo karkoli narobe.
    Rvno tako tudi Švicarji poznajo samo letne vinjete in res ne vem zakaj bi morali tujim prevoznikom iti na roke z dnevnimi.

    Torej ceno goriv dvignimo za ustrezen odstotek, ker bi bil to najbolj pošten sistem.
    Podražitev pa lahko imenujemo kakorkoli, če EU ne dovoli bencinskega centa potem pa pač imejmo samo višjo trošarino in jo potem lepo v določenem procentu odvajajmo za poplačilo dolgov DARSa.

    Za tovornjakarje pa ob tem še obvezna letna vinjeta, ki naše prevoznike ne bi zeloprizadela tuje, ki pa samo občasno uničujejop naše ceste pa precej bolj.
    Če jim kaj ni všeč naj gredo pa na vlak ali pa čez Avstrijo;)

    Inflacijo imamo pa že tako visoko, da se kakšna desetinka gor sploh ne bo poznala.
    Lp

  14. @ervinator
    Glede na tvoje poste na NPD ti stežka sodiš o kvaliteti pisanja. Jožetov prispevek očitno ni imel namena širše debatirati o tem, da je trenutni sistem potreben spremembe (pa, če so vzrok za te zahteve EU ali slaba učinkovitost). To namreč jasno omeni.
    Seveda te bom tudi popravil, ker se motiš:
    1. vinjete slabo izpolnjujejo zahtevo, da naj bo plačilo sorazmerno s prevoženimi razdaljami
    2. ne spomnim se, da nas zahteve EU zavezujejo v spremembo že letos. Tako je tale enoletni ekskurz v vinjete nepotreben.
    3. tvoja točka 4. je smešna. Nekdo, ki se bo peljal eno leto vsak dan iz KP v LJ bo namreč plačal enako kot nekdo, ki bo enako počel iz Grosuplja v LJ.
    4. Država bo s ceno letnih vinjet izdatno spodbujala nakup ravno teh. Najbolje kar ob registraciji. To se bo izkazalo blizu pavšalnemu sistemu z izjemo nekaj upokojencev in Vojkotovih znancev. Če parafraziram Vojkota nas bo 800 od 1000-ih plačevalo pavšalno.

  15. Črt,
    1. nisem napisal, da vinjete dobro izpolnjujejo to zahtevo;
    2. če se ne spomniš, ne moreš verodostojno trditi, ali je res ali ni;
    3. problem je v tem, da bi morali po sedanjem sistemu zgraditi dodatne cestninske postaje oziroma bi jih že morali imeti zgrajene;
    4. te tvoje napovedi so sklepanje na pamet, torej brez veze.

    Na moj prvi komentar čakam odgovor, ki bo konkretno potrdil ali zavrnil moje argumente.

  16. Že nekaj let se ukvarjamo s problemi, ki jih povzročajo tovornjakarji na avtocestah. Prehitevanje na hitrem pasu je njihova zafrkancija, da dokažejo, kako so sposobni se izživljati na avtocesti. Policisti, ki budno pazijo, da se vozi po zakonu 130km/h bolj spremljajo osebna vozila, da bi pa kakšen tovornjakar plačal že kdaj kazen za prehitevanje (ki je večja, kot piše zadaj na nalepki), pa še nisem zasledila nikjer. Pri prehitevanju tako ne pridejo daleč naprej, saj se vozijo daleč (prehod preko naše države), ampak njihov hobi je v tem izživljanju.
    Nedolgo nazaj sem imela ravno zaradi prehitevanja enega tovornja preko drugega kar veliko nesrečo, peljeta drug za drugim, jaz v razdalji dam blinker (zdaj že vsi vemo njihov sistem za prehitevanje) za na levo, še preventivno, a glej ga zlomka. Ta vrag je začel prehitevat, cesta je bila mokra od dežja, spolzka, začela sem premzat, na srečo ni bilo nikogar za mano, naenkrat sem dobila čuden občutek, obrnalo je avto navzgor, edino kar mi je ostalo je bilo, da sem kljub takšni moči volana (vlekel je na levo) jaz pa na desno z vso močjo. Pristala sem kot bi parkirala in še to ne slabo. Na travi, kontra, avto je ostal na pogled cel. Samo podvozje pa ne…Počutila sem se kot da so zadnje sekunde. Še lep čas sem sedela za volanom.
    In najbolj je bilo rečeno, da bodo ukrepi na cestninah zato, da bo pretok hitrejši pri tovornjakih, zdaj pa smo pristali na tem, da bo za njih po starem, za nas pa po novem – dražjem in cena za vse enaka. In če bo veljalo to tudi za tovornjake bo neverjetno, cena ostala enaka. Pa ravno tukaj bi se dalo zaslužit, saj se cesta pod večjo težo bolj uničuje. Vinjete bomo plačevali komu že? Državi direktno. In za tovornjake, ki bodo delali vrste, izpušne pline pri stanju oz. čakanju, a to bo pa dobil DARS? V tem je veliko čudnega. Mudi se tam, kjer ni potrebe, tam kjer je, pa nobenih sprememb. Noben zakon ni, da ne bi bilo od njega koristi in dvomim, da bi bilokatera vlada (sploh pa zdajšnja) delala v svojo škodo. Torej, kdo ima korist od tega, da velja za tovornjake po starem sistemu? Denar ki se bo pobiral, v katero denarnico bo šel?

    Lep pozdrav
    Irena

  17. @ervinator
    1. res nisi, si pa napisal, da so vinjete začasno sprejemljiv približek. Uspel si torej priti v navzkrižje s svojo trditvijo 1. Vinjete so namreč v nasprotju z direktivo EU 52/2004, ki zahteva cestninjenje glede na prevoženo razdaljo.
    2. to, da se ne spomnim, je bilo mišljeno ironično. Hotel sem namreč od tebe slišati kakršenkoli dokaz, da imamo zavezujočo spremembo cestninskega sistema zahtevano ravno zdaj. Dejansko moramo sistem cestninjenja usladiti z EU šele do 2010.
    3. se strinjam. Sedanjega sistema ne branim. Je bedast. Ampak tale napovedana sprememba ga ne popravlja ustrezno in predstavlja zgolj predvolilni populizem.
    4. niso sklepanje na pamet. Isto strategijo uporabljata Avstrija in Madžarska. Poceni letne vinjete, ki naj bi jih kupovali domačini in drage vinjete krajšega trajanja za ostale. Številke sem pa res povzel po Vojkotu in temeljijo zgolj na njegovi oceni, ker sam nimam podatkov. Na žalost ti nisi sposoben ponuditi boljših in jih težko poznačiš za “brez veze”.

  18. Tudi Mobi kartice so bile sprva drage in ekološko vprašljive. Danes pa jih dobiš na vsaki črpalki v obliki računa za gorivo. Tako naj bo tudi za vinjete. Če te pa nadejo brez vinjete pa neka kazen. Pa ne taka, kot da si naselju peljal km preveč.

    Nisem pa za bencinski evro. V te primeru bi kamioni zlahka prešli Slovenijo brez plačila cestnie, saj jim ni treba stalno tankirati.

  19. No, če lahko sedanji sistem lahko ostane do konca leta 2009, je res neumno začasno uvajati vinjete. Še bolj neumno pa bi bilo (kar bi se zgodilo ob predlogu JPD-ja) omogočiti poceni vinjete tudi za kamione.

  20. Ervinator (whoever, whatever you are),
    kje v celem tekstu sem kdajkoli napisal, da se zavzemam za poceni vinjete za kamione?!

    Nasprotno, napisal sem “Za tuje osebne avtomobile in kamione pa lahko do uvedbe satelitskega cestninjenja uvedemo vinjete, denimo mesečne, da izboljšamo njihovo finančno izdatnost.” kdo je govoril o ceni? Vinjete za tujce so pač najbolj učinkovit način pobiranja – če ukinemo cestninske postaje in dokler nimamo satelitskega cestninjenja. Pri bencinskem tolarju jih ne moreš zajeti, ker ni nujno, da bodo tankali v Sloveniji.

    Osnovnošolcem je jasno, da morajo biti cestnine za kamione višje od cestnin za osebna vozila. Osnovnošolcem je jasno, da morajo biti cestnine za hibridne avtomobile, avtomobile z majhno porabo in nizkimi vsebnostmi žvepla itd. v izpušnih plinih nižje kot denimo za športnega terenca s 4-litrskim motorjem! Osnovnošolcem je jasno, da morajo biti cestnine za starejša vozila višje kot za novejša, ekološko manj oporečna vozila. Osnovnošolcem je jasno, da je treba cestnino plačevati za vse ceste, tudi lokalne, ne le za avtoceste (za lokalne ceste to že zdaj počnemo, ne glede na to, koliko se vozimo, le da nihče tega ne vidi, pač plača pavšal, ko želi registrirati vozilo!)

    In dokler nimamo satelitskega cestninjenja (pa smo se odločili, da denimo iz ekoloških razlogov in razlogov zmanjšanja gneče, ki jo ustvarjajo tovornjakarji, uknemo cestninske postaje), je pavšalno povečanje povračila za uporabo cest finančno in administrativno bolj učinkovit mehanizem pobiranja cestnin kot uvedba pavšalnih vinjet.

  21. @Jože, napisal si “Osnovnošolcem je jasno, da morajo biti cestnine za kamione višje od cestnin za osebna vozila. Osnovnošolcem je jasno, da morajo biti cestnine za hibridne avtomobile, avtomobile z majhno porabo in nizkimi vsebnostmi žvepla itd. v izpušnih plinih nižje kot denimo za športnega terenca s 4-litrskim motorjem! Osnovnošolcem je jasno, da morajo biti cestnine za starejša vozila višje kot za novejša, ekološko manj oporečna vozila. Osnovnošolcem je jasno, da je treba cestnino plačevati za vse ceste, tudi lokalne, ne le za avtoceste (za lokalne ceste to že zdaj počnemo, ne glede na to, koliko se vozimo, le da nihče tega ne vidi, pač plača pavšal, ko želi registrirati vozilo!)”

    Vse to je možno izjemno pravično zaračunavati izključno preko “bencinskega tolarja”!

    Če bi celotno cestnino plačevali pri registraciji bi to bilo sicer boljše kot vinjete a še vedno izjemno slabo.
    Nedeljski voznik varčnega Twinga, ki letno naredi 2.500km bi plačal cca 150€ letno(čeprav cest ne bi uničil praktično nič), voznik uničujočega športnega terenca, ki naredi 100.000km letno pa nekje 350€.

    Torej je to še vedno precej slab sistem.
    Edini izjemno pravičen sistem bi bil popolno cestninjenje preko bencinskega tolarja-ki bi glede na prodajno količino goriv, ki vsako leto še lepo raste, znašal komaj nekaj centov pri litru.

    S tem bi ubili cel kup muh na mah(ukinili bi sedanje cestnine, ukinili bi letno povračilo za ceste pri registraciji in imeli izjemno pravičen sistem, ki bi za dodaten plus spodbujal še nakup ekoloških vozil, kljub temu pa bi tujci še vedno z veseljem točili pri nas, ker bi bila goriva kljub tej podražitvi še vedno najcenejša v okolici).

    Za tovornjakarje pa poleg tega še obvezen nakup letne vinjete(s tem bi naši prevozniki plačali dokaj nizko ceno, tuji, ki le občasno vozijo po naši deželici pa kar precej).

    Lp

  22. €Janez

    Že zgoraj sem ti napisal pa še enkrat ponavljam:

    Namenskih davkov razen nekaj izjem (okoljske dajatve) pravila EU ne dovoljujejo, zato smo pred leti bencinski tolar ukinili.

    Takse ob registraciji vozil so dovoljene, vendar ne rešujejo problema plačevanja tujcev, ta problem tranzitna država mora rešiti. Dva ločena sistema pobiranja cestnin, eden za tujce in drugi za domače nista dovoljena.

  23. @Gorazd, sem ti že napisal, da se cestninjenje preko bencinskega tolarja lahko imenuje tudi drugače.

    Lahko se preprosto za toliko dvignejo trošarine in se potem v določenem procentu namenjajo gradnji in obnovi cest ter odplačevanju posojil.

  24. @ Janez

    DARS mora odplačevati kredite, ne proračun. Država je samo garant za dolgove. Trošarina je prihodek proračuna, ne DARSov prihodek.

  25. @Gorazd,
    ti si za vinjete samo zato, ker boš imel z njimi ogromno korist prav nič te pa ne zanima pravično cestninjenje.

    Pravična sta zaprt sistem ali pa satelitski-vendar pa sta oba izjemno draga saj gre skoraj polovica denarja samo za stroške, satelitski pa povrhu omogoča še cel kup drugih zlorab.
    Lastnik DARSa je pa itak država torej je čisto vseeno kako denar dobi v vsakem primeru mora plačevati njegove dolgove.

    Torej edini pravičen in poceni sistem, ki nam še preostane je cestninjenje preko neke vrste “bencinskega tolarja”.
    Za tovornjakarje pa zraven še nakup letne vinete, da se slučajno ne bodo mogli v celoti izogniti plačilu cestnine.

    Lp

  26. @Janez

    Res se je zgoraj nabrala že dolga kača in je težko vsemu slediti. Sicer bi prebral, da sem jaz proti vinjetam, se pa strinjam s tabo, da sta edina pravična sistema zaprti ali satelitski saj bom vedno stal na stališču, da je najbolj pravičen sistem tisti, kjer vsakdo plača kar porabi in si kupi na prostih trgih za svoj denar.

    Vinjete so zame kolektivistični projekt, kjer se denar pretaka od potrošnikov, ki porabijo malo v žepe tistih, ki porabijo več, v tem primeru kilometrov po avtocesti. Vinjete so tudi predvolilni projekt, ker bo njihova cena zagotovo nastavljena tako, da bo DARS imel manjši izplen kot sedaj. Hkrati so tudi nepravične do tujcev, saj je bilo prav odiranje tujcev motiv, da so se vinjete v Švici pred dobrimi 20 leti sploh uvedle. Ksenofobni Švicarji so v tem uživali, jaz pa dosledno ne delam nobenih razlik med tujci in svojimi sodržavljani.

    Sistem cestninjenja ne pobere 50% izplena ampak samo cca 30%, v enem od svojih prejšnjih zapisov pa navajam, da so ti stoški po analizah v ZDA manj kot 10%, k čemur lahko takoj usmerimo svojo pozornost in se vprašamo, zakaj mi porabimo 30% ko pa drugim to uspeva s pod 10%. Odgovor bi verjetno bil, da imamo spet preobsežen aparat javnega sektorja, ki se na učinkovito opravljanje svojega dela požvižga.

    Tudi tega kar predlagaš, da bi nekako izigrali pravila EU ne morem sprejeti.

    Zdaj pa bo o teh nesrečnih vinjetah že zadosti.

  27. @Gorazd, tudi mene od teh vinjet že glava boli pa jih še niti nimamo, kaj šele bo.

    Sovražim vsako birokracijo, kompliciranje in vse nepotrebne stroške pa četudi gre po tvojem za “samo 30%”.

    Meni se tudi tak znesek zdi neeeenormalen.

    Strošek pobiranja cestnine preko neke vrste bencinskega tolarja bi bil pravičen praktično enako kot satelitski sistem, stal bi pa največ 0,01% tako pobrane cestnine.

    Lp

  28. komentar pod imenom Anika – Ana M. Mayerhold se zelo približa mojemu mnenju, tako da ne bom povzemal…
    Me pa v debati predvsem zmotita 2 stvari. Skoraj vsi kot argument v debati uporabljate “Eu tega ne dovoli” (in podobno) Ja kaj smo pa mi? Aja predsedujemo EU. Če EU tega en dovoli ker se enmu ni dal enkrat ukvarat s tem in je reku tko bo in pika, se o tem sedaj ne razpravlja več? Zakaj se potem vsak komentar ne začne (in konča) s stavkom “Naša vlada je tko rekla in ne mormo nič glede tega”
    Drugi argument je pa “Satelitsko cestninjenje je seveda najugodnejše”. Ker? Je tako rekla EU? Zakaj komunicirat s satelitom, če lahko le s količkom ob cesti? Nisem tehnični strokovnjak ampak če ne drugega imamo na vseh avtocestah GSM signal.

    Pa še o pravičnosti. Bomo plačevali šolstvo, zdravstvo, vojsko, vlado tudi samo po tem koliko jih uporabljamo? Se nam zdi pravično, da kvadratni meter zemlje v Murski Soboti ne stane isto kot v Ljubljani? Ne zdi se pa nam pravično, da bi dnevni migrant, prebivalec ob državni cesti, ponesrečenec vsi financirali gradnjo avtocest, ne glede na to koliko se po njih vozijo. Čudno.

  29. Pojasnilo za Mojstra M, pa še za Golobiča in njegove zahecovce: če govorimo o zahtevah EU-ja, se to seveda nanaša na institucije Evropske unije in sprejete predpise. Nihče ni rekel, da se o tem ne sme razpravljati – razen morda v Zaresu.

  30. Ko sem, priznam, malo pozno prebral komentar Jožeta P. Damjana na temo vinjet, nisem mogel skriti začudenja. Kako to da privrženec »mladih ekonomistov«, ki na vsakem koraku in za vsako ceno zagovarjajo v osnovi neoliberalno politiko komercializacije javnih in privatnih storitev (od zdravstva pa do šolstva in naprej…), v primeru avtocest zagovarja socializacijo stroškov v obliki avtocestnih vinjet, ali še bolje v obliki povečanja povračila za uporabo cest, ki ga vozniki letno plačujemo ob podaljšanju registracije vozila. Ni treba posebej poudarjati, da sta tako vinjete kot tudi letno povračilo za uporabo cest pavšala – ne glede na to kako sta diferencirana – ki ju je treba plačati ne glede na to koliko dejansko prevoziš na avtocesti.

    Ne vem kako je pri »mladih ekonomistih« ali ekonomistih nasploh. No za prostorske in urbane sociologe velja, da smo se v zvezi z javno infrastrukturo (javno v pomenu, da je njena uporaba pod enakimi pogoji možna za vse) naučili razlikovati med »deljivo« in »nedeljivo« javno infrastrukturo in javnimi dobrinami. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da je recimo pločnik v mestu »nedeljiva« javna infrastruktura in da je praktično nemogoče, da ne govorimo o smiselnosti, da bi vsakemu uporabniku pločnika zaračunali toliko kolikor dnevno, tedensko, mesečno, letno ali kakorkoli prehodi ali celo preleži na pločniku. Zato smo se odločili, da mestu plačamo davek, mestna uprava pa poskrbi, da so pločniki v takšnem stanju, da omogočajo nemoteno uporabo. Podobno velja za parke (če niso ograjeni), javna igrišča, cestno omrežje kjer uporabe ni mogoče, ali pa ni praktično zaračunati. Ali pa tudi ni smiselno z vidika zagotavljanja kvalitete življenja in družbene kohezije. S satelitskim sistemom cestninjenja, če in ko bo vpeljan v stvarnost bomo lahko brez težav po načelu »plačaj kolikor prevoziš« zaračunavali tudi uporabo cest v in zunaj naselij. Pa vendar se postavlja vprašanje smiselnosti takšnega početja o čemer v tem odzivu ne bom pisal.

    Z avtocestami je seveda druga zgodba. So značilne »deljive« dobrine. V zaprtem (nekoliko manj v odprtem) cestninskem sistemu – pa naj bo elektronski ali ročni – je mogoče natančno ugotoviti koliko je posameznik prevozil in mu lahko upravljavec avtocest zaračuna stroške po načelu »plačaj kolikor prevoziš«, ne da bi socializiral stroške uporabnika avtocest in jih prenesel na širšo družbeno skupnost. Celo meni, ki nisem kakšen velik pristaš »neoliberalne regulacije« se zdi uporaba načela »plačaj kolikor prevoziš« pri uporabi avtocest popolnoma normalna in razumljiva. Zdi pa se mi noro, da bi kar tako odstopili od sedanjega načina cestninjenja in uvedli vinjeto ali pa raztegnili pavšal tudi na uporabo avtocest. Še posebej, če gre za prehodno obdobje na satelitski sistem cestninjenja. Vinjete so všečna rešitev, ker so »cenejše« za tiste, ki veliko uporabljajo avtoceste. Ker pa so ti politično močni, se jih ne bomo več znebili, tudi če ne bomo odpravili kolon.

    Navesti je treba še nekaj razlogov, ki govorijo proti uvedbi vinjet: prvič vinjete ne bodo zmanjšale kolon, ker so te posledice povečanega prometa, pač pa bodo samo premestile kolone na izvoze iz AC in na siceršnjo cestno omrežje. Drugič: tisti, ki se malo vozijo po AC se bodo tem cestam še bolj izogibali. Tretjič: predlog predvideva soobstoj dveh oblik cestninjenja. Vinjete za osebna vozila in elektronsko cestninjenje za tovornjake. Na komaj 400 kilometrih AC bomo torej vsaj prehodno imeli dva sistema in s tem tudi dvojne stroške. V bistvu bomo kombinirali negativne lastnosti vinjet z negativnimi lastnostmi sedanjega elektronskega cestninjenja.
    Sam sem prepričan, da politični zagnanci ter lobisti v SDS s takšno »slepoto« zagovarjajo uvedbo vinjete, da so spregledali »nehotene posledice«, ki bodo bistveno udarile po domnevni politični všečnosti projekta.

    Navsezadnje se je treba vprašati, zakaj je vlada leta 2006 zavrnila predlog posodobitve elektronskega sistema cestninjenja, ki bi zajel tudi tovornjake in omogočil hitrejšo pretočnost na cestninskih postajah in se, ko bodo podane tehnične rešitve, razvil v satelitski sitem cestninjenja v prostem prometnem toku. Članek v današnjem Dnevniku razkriva prav klientelistična ozadja tega projekta. Glej: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//304740/. Ugovor visokega uradnika, če bi šli na nadgradnjo obstoječega sistema cestninjenja ne bi mogli prekiniti monopola sedanjega dobavitelja sistema je gotovo nelogična. Z izbiro tiskarja vinjet bodo pač enega monopolista nadomestili z drugim monopolistom, razen če vinjet z barvnim tiskalnikom ne bodo tiskali kar na ministrstvu samem!

  31. Sedaj ko bolj poznam razloge za uvedbo vinjet, lahko rečem, to ni neumna odločitev. Žal so slovenski mediji o tem zelo slabo poročali, v ospredje so postavljali demagoške in populistične argumente opozicije, manj pa informirali o sami stvari. Torej, satelitski sistem cestninjenja moramo do konca naslednjega leta uvesti le za tovorni promet, medtem ko za osebna vozila ta obveza ne velja in še dolgo ne bo. Vinjete za osebna vozila torej ne bomo imeli le 18 mesecev, ampak bo obdobje precej daljše. Avtoprevozniki uvedbo vinjet za osebna vozila pozdravljajo, kajti to je eden od (možnih) korakov za čimprejšnjo uvedbo satelitskega cestninjenja za tovornjake. Če so izračuni in simulacije ministrstva pravilni, bo s takojšnjo uvedbo vinjet gneča že v poletni sezoni 2008 bistveno manjša. Menda je jasno, da namenska podražitev bencina za 25 % ali več sedaj ne pride v poštev, predlog o pavšalni cestnini s povečanjem prispevka ob registraciji je pa sploh mimo pameti. Nasprotniki vinjet večinoma uporabljajo argumente, kot da sistem vinjet še nikjer v EU ni dodelan. Ampak če sami ne poznajo odgovorov na svoja “vprašanja”, to več pove o samozadostnosti teh kritizerjev in njihovi slabi informiranosti.

  32. @Ervinator najprej si najdi podake o vsem prodanem gorivu potem pa govori koliko bi se moral bencin in dizel podražiti, da bi nadoknadil vso izgubo.

    Po mojih izračunih bi vso sedaj neto pobrano cestnino z odštetimi 50% stroški nadoknadili že z 3-5 centov dražjim gorivom pri litru.

    To se pravi podražitev za 3-5% nikakor pa ne 25% kot trdiš.
    S tem, da bi morda podražili še za kak procent več in bi ukinili še povračilo za uporabo cest pri registraciji.

    S tem bi birokracijo in stroške zmanjšali praktično na ničlo pe še izjemno pošteno bi bilo za razliko od vinjet-te bi bile izključno za tovornjakarje in izključno letne.

    Lp

  33. Janez,
    ta predlog o prevalitvi stroškov gradnje in vzdrževanja cest v ceno goriva se mi zdi z administrativnega vidika zelo v redu. Sta pa tukaj 2 pomisleka:
    1) Nisem prepričan, da je to skladno z EU ureditvijo. Trošarine na goriva so v EU omejene navzgor in navzdol, zato bi pri nas morali to “povračilo za ceste” skriti v trošarine na mineralne goriva ter nato te trošarine držati blizu zgornje dovoljene meje. To ni glih transparentna ureditev in nisem repričan, da bi Komisija to požegnala.

    2) S tako ureditvijo ni nujno, da “pošteno” obdavčiš tuja vozila. Morda tujci tranzitirajo Slovenijo brez postanka na naših črpalkah. Lahko pa se samo zapeljejo čez mejo (Avstrijci, Italijani, Hrvati) in pri nas napolnijo rezervar ter s tem neupravičeno plačajo naše “povračilo za ceste” za denimo 700 km vožnje po naših cestah, čeprav so se peljali le nekaj kilometrov.

    Torej, kakorkoli privlačen z administrativnega vidika se zdi tvoj predlog in tudi “pošten” do domačih uporabnikov, pa ni nujno pravičen do tujih in je lahko v neskladju z EU ureditvijo. S tega vidika se sam zavzemam raje za povečanje povračila za ceste in vinjete za tujce. Bi pa seveda takoj podprl tvoj predlog, če bi se izkazal za skladnega z EU ureditvijo.

  34. Jože zahvaljujem se za odgovor.

    1. EU mislim, da ne more v ničemer biti proti cestninjenju pri prodanem gorivu saj v Nemčiji to počnejo že od nekdaj pa jim nihče nič ne teži.

    Kolikor vem plačujejo Nemci pri nakupu goriva še celo marsikaj drugega kot le cestnino vsaj tako je povedal poročevalec RTV iz Nemčije, ko je raziskoval to temo-to je tudi razlog, da imajo Nemci krepko dražje gorivo.

    Omejitve pa so pri višini pobrane trošarine, ker pa je le-ta sedaj pri nas pri minimumu bi zlahka v to všeli še cestninjenje pa še vedno ne bi presegli zgornje meje.

    2. Povsem poštenega sistema cestninjenja najbrž ni, je pa po mojem treba stremeti k temu, da je čimbolj enostaven(torej, da povzroča karseda malo stroškov in sitnosti ljudem) in, da se vsaj skuša približati poštenemu sistemu.

    1)Vinjete so najbolj nepoštene, ker vsi plačajo enako ne glede koliko se vozijo.
    Še najbolj nepoštene so za tujce, ki nas bodo še bolj grdo gledali in vse tiste, ki gredo morda enkrat letno na morje.

    Povrhu povzročajo tudi obilico stroškov saj jih bo treba tiskati, razpošiljati naokoli, prodajati, precej ljudi bo moralo tudi izvajati kontrolo in kaznovati(tu pa spet dodatno obremenimo sodišča in še dodatno obremenimo izvršilni oddelek, povrhu pa marsikoga tudi ne bo možno izterjati,…), skratka cel kup nepotrebnih stroškov.

    Upoštevati je treba, da se bo povprečen voznik z kompliciranjem z nalepko zamudil cca 1 uro(nakup, lepljenje, odstranjevanje) kar pomeni miljon stran vrženih ur in če upoštevamo pet evrov na uro bodo vozniki samo s tem zapravili pet miljonov evrov.
    Vinjet epa povzročajo tudi še večjo rast prometa kar bo za sabo potegnilo še večje onesnaževanje in nujnost še tretjega pasu na avtocestah kar bo spet povzročilo lepe stroške.

    2) Zaprt cestninski sistem kot ga imamo na primorski avtocesti je izjemno pošten a povzroča ogroooomno stroškov, ki praktično presegajo polovico pobrane cestnine.
    Povrhu te barikade povzročajo tudi nepotrebne zastoje, dodatno onesnaževanje okolja in voznikom povzročijo ogromno izgubljenih ur.

    ABC sistem je precej boljši in bi se ga z nadgradnjo dalo toliko posodobiti, da bi ga lahko celo obdržali.

    3) Satelitski sistem je zelo pošten vendar žal precej izjemno drag še posebej pa spet nepošten za tiste, ki bi avtocesto rabili enkrat letno in bi morali kljub temu kupiti nek drag GPS sprejemnik.
    Povrhu poleg visokih stroškov, omogoča tudi ogromno zlorab in zato tega sistema ne podpiram.
    Hkrati je pa veliko vprašanje, če se ne bo dalo tega sistema tudi goljufati s kakšnimi “popravili” in hudimi folijami, ki bodo preprečile sprejem s satelita in tako sistem ne bo vedel ali je avto lepo parkiran v podzemni garaži ali pa se vozi po avtocesti.

    4) Iz vsega doslej napisanega sledi, da je najbolj enostaven, pošten in najbolj primeren sistem pobiranja cestnine z malo višjo ceno goriv.

    Ta sistem stroškov praktično ne bi povzročal prav nič (ne denarnih in tudi ne nikakršne časovne izgube in dodatnega dela in kompliciranja za voznike) in če bi hkrati s tem ukinili še pobiranje povračila za ceste pri registraciji bi tak sistem izjemno zmanjšal sedanje stroške(ko vse to počne 500 ljudi na Darsu in v državnih službah) in državo naredil vsaj malenkost manj zbirokratizirano in cenejšo. Hkrati bi tujci z nakupom goriva prispevali tudi za navadne ceste in ne samo za avtoceste.

    Pobiranje cestnin s pomočjo par centov dražjega goriva bi bil tudi izjemno pošten saj bi vsak plačal točno toliko kot pokuri in bolj kot ima uničujoč avto več mu kuri in posledično bi več plačal.
    Ta sistem bi tudi spodbujal nakup bolj ekoloških vozil kar je sploh velika dodatna prednost.

    Tudi tujci bi tak sistem zlahka sprejeli saj bi jih večina sploh mislila, da nimamo cestnin in bi bila to celo pozitivna promocija Slovenije.
    Nekaj centov dražje gorivo ne bi nikogar odvrnilo od nakupa in bi Italijani, Avstrijci in Nemci še vedno navdušeno kupovali goriva pri nas.
    Nihče pa jih ne bi k temu silil, da morajo kupiti cenejše gorivo pri nas, če nam pač nočejo plačati cestnine, (tako kot jih bomo posiljevali z vinjetami).

    Kar nekaj bi nabrali tudi z najemninami in davki, ker bi na območju sedanjih cestninskih postaj postavili črpalke, lokale in restavracije.

    -Sam ne vidim nobenega boljšega sistema od cestninjenja z “bencinskim centom”, ki še najbolj pravično pobira cestnino.

    Hkrati bi uvedba cestninskega centa dvignila trošarine proti maksimumu in s tem preprečila, da bi se lahko država spomnila nas obdavčevati na tak način za kakšno drugo neumnost(recimo nakup kakšnih Patrij iz denarja trošarin na goriva,…)

    Upam, da bo naslednja vlada vsaj malo pametnejša in bo ukinila vsaj kakšno sedanjo neumnost.

    Lp

  35. Janez, vinjete niso najbolj nepoštene, pa tudi najbolj butaste ne. Glede obojega ju prekaša pavšalno cestninjenje ob registraciji vozila.

    Za naslednjo vlado tudi jaz upram, da bo pametnejša, predvsem pa manj populistična in manj demagoška (torej ne Zares in LDS), manj nacionalistična (torej ne SNS, SLS, Zares in Lipa) in manj fevdalistična (torej ne Zares, DeSUS in SLS), ter brez Šrotov in lopovov.

  36. Vinjete so trenutno najbolj popularna postranska stvar v Sloveniji. Za vinjetami se uvršča celo nogomet. Že zato jih imam rad.

    Ko prebiram, da so vinjete populistični ukrep, se seveda spominjam marsikaterega katastrofalnega ukrepa z dobrim namenom. Kot je pot v pekel postlana z dobrimi nameni velja tudi, da je tudi pot v nebesa možna prek slabih namenov.

    OK – v nebesa z vinjetami zagotovo ne bomo prišli. Je pa možno po nekaj tednih javne debate ugotoviti, da je še najboljša prehodna rešitev med slabimi. Taksa na bencin odpade, ker bi se ji izognili tujci in predvsem tranzit. Podobno velja za cestni davek ob registraciji. V reševanju kvadrature kroga med ciljem, da se čim več prometa preseli na avtoceste, okoljskimi učinki in poštenostjo, bo z vinjetami krašo potegnila poštenost. Kdo pa pravi, da je življenje pošteno! Lepo vas prosim – a Evropska Unija? A družbeni red, ki mu ne najdemo alternative zadnjih 500 ali celo več let? Ko mi neka institucija začne pridigati enakost, primem za pištolo toliko bbolj, kolikor višja pohierarhiji je taka institucija.

  37. Janez,
    si me prepričal s tvojimi argumenti. Povračilo za uporabo cest, vključeno v ceno goriva, je verjetno res administrativno najbolj enostavno, stroškovno učinkovito, finančno izdatno ter najbližje pravični obdavčitvi za uporabo cest. Hkrati pa ima seveda še številne pozitivne stranske učinke, od vpliva na manjšo uporabo osebnih vozil in prehoda na javna prevozna sredstva do nabave bolj ekoloških vozil.

    Bo treba predlagati prihodnjim oblastnikom. Ki si bodo tako lahko šteli kot prvo zaslugo po prevzemu oblasti odpravo teh nalepk (vinjet)…

  38. napisano “Za naslednjo vlado tudi jaz upram, da bo pametnejša, predvsem pa manj populistična in manj demagoška (torej ne Zares in LDS), manj nacionalistična (torej ne SNS, SLS, Zares in Lipa) in manj fevdalistična (torej ne Zares, DeSUS in SLS), ter brez Šrotov in lopovov”.

    Ja kaj le ostane? Nosilci rdečih knjižic KPJ (da jih ne naštevam),.. pa saj se le hecam za dobro jutro in predah ob nalepkah – še eni od neverjetnih neumnosti današnje vlade, katere avantgarda sliši na nezapisano kratico,.. stvarno so trdoglavi tile iz KPJ – tudi, ko je bilo leto 1990 je Komunist še zmeraj prodajal ideologijo Slovenskega tednika, boje proti razrednemu sovražniku in uveljavljal mogoče in nemogoče nalepke. Kot rakasto tkivo. če malo pomislim, je kumrovška šola ravno prava privat fakulteta sodobnih pravovernikov.. Eh,.. saj ni res pa je. Kot tisti udbaši v češki velemojstrovini Kolja, ko žvenčkajo na prostestih žametne revolucije potem, ko…

  39. @Jože,
    me veseli, da se te prepričal z edinim smiselnim cestninskem sistemu, ki se mu reče “cestninski cent” ali preprosto zvišanje trošarine na goriva in potem ta denar nameniti za ceste.

    Hkrati pa ukiniti pobiranje cestnin in tudi plačevanje prispevka pri registraciji.
    To bi naredili v trenutku, ko bi cene goriv padle in ljudje praktično sploh ne bi vedeli, da smo uvedli bencinski cent bili pa bi navdušeni nad odpravo sedanjih dragih cestninskih barikad.

    Sicer pa pametnega ni treba kaj dosti prepričevati, ker dejstva govorijo sama zase saj vsak, ki ima vsaj nekaj zdrave pameti ve, da je pobiranje cestnine pri malenkost dražjem gorivu daleč najbolj enostavno, daleč najbolj poceni in tudi daleč najbolj pošteno saj vsak plača točno toliko kot prevozi, če ima pa bolj ekološki avto pa ustrezno manj.

    Upam, da bo naslednja vlada imela vsaj malo več zdrave pameti in čimprej ukinila te neumne nalepke in bo upoštevala tudi kak tvoj predlog.
    Sicer bo pa to itak prisiljena narediti, ker nalepke ne bodo prinesle niti polovico želene cestnine.

    @Andrej,
    Cestninam pri par centov dražjemu gorivu se tujci prav gotovo ne bi izogibali, ker bi bila naša goriva kljub uvedbi “bencinskega centa” še vedno najcenejša iz tega celo sledi, da bi od tujcev dobili celo več kot sedaj.

    Za tovornjake bi pa uvedli še letne vinjete.

    @Ervinator,
    -Vinjete so najbolj nepoštene, ker vsak plača enako ne glede koliko se vozi in kako uničujoč avto ima.
    Povrhu vinjete še dodatno povečujejo promet(jaz sem se npr. peljal trikrat letno na morje in zapravil 25€, če bi imel vinjeto bi jo pa izkoristil v največji meri in šel na morje minimalno desetkrat) in zato bo kmalu nujno treba zgraditi še tretji pas na avtocestah, da o zastojih pred izstopom v mesta raje ne govorim.

    Ravnotako ne spodbujajo nakupa ekoloških vozil, temveč celo spodbujajo nakup športnih terencev.

    Edino kar je pri vinjetah dobro je to, da lepo ocurijo tujce, ampak zagotovo bomo dobili zato pri tudi precej slab ugled.

    Pa tudi stroški za tiskanje, prodajo, leplenje, odstranjevanje, kontrolo, kaznovanje in izvršbo so zelo visoki.

    -Pavšalno cestninjenje pri registraciji pa je že krepko boljše saj ne plačamo vsi enako ampak vsak plača glede na to kako močan avto ima.
    Voznik varčnega Twinga plača 48€, voznik športnega terneca pa nekje 300€ kar je že krepko bolj pošteno, če bi všteli še cestnine bi pa ta znesek pomnožili za vsaj dvakrat.
    Žal pa tak sistem ne zajema tujcev pa tudi pošten ni pretirano pa še stroškov je še vedno kar nekaj.

    -Iz vsega tega sledi, da je daleč najboljši cestninski sistem, cestninjenje preko “bencinskega centa” saj pravično zajame vse voznike tudi tujce in je daleč najcenejši in najpreprostejši za pobiranje in tudi za vse voznike.
    Seveda so pa proti temu sistemu najbogatejši in najvplivnejši vozniki športnih terencev, ki se zelo veliko vozijo in bi po takem sistemu plačevali precej več kot pa z vinjetami.

    Lp

  40. Lepa zdravorazumska razlaga Janez. Osebno mi je bližje razmišljanje JPD o prispevku (povračilo) ob registraciji – no, tudi cent ob litru goriva se ob branju razmišljanja izkaže kot neprimerno boljša rešitev od aktualne z vinjetami.

  41. Janez, pri sistemu vinjet ne plača vsak enako ne glede koliko se vozi, saj tisti, ki se malo vozijo, ne bodo kupili letne vijete. Pri pavšalnem cestninjenju ob registraciji pa se ta očitek res uresniči. Predlog o bencinskem centu je dober, vendar ga zagovarjaš preveč populistično (trditev, da vinjete spodbujajo nakup športnih terencev je zares butast), in si očitno že malo zaslepljen.

  42. @James,
    prispevek pri registraciji žal prav nič ne zajame tujcev zato je tak sistem zame neumen.

    @Ervinator,
    Res ni treba kupiti vsem vinjete ampak kaj, če se zgodi kaj bolj nujnega(recimo, da se kdo poškoduje ali zboli in ga je treba čimprej peljati v bolnico) in samo zato ne boš smel po avtocesti, ker nimaš vinjete???
    Po sedanjem sistemu si šel in pač plačal cestnino.
    Podobno je tudi s tistimi, ki gredo enkrat letno na morje in bi morali samo zato kupiti polletno vinjeto sedaj se bodo pa prisiljeni cjaziti po starih in nevarnih cestah.
    Najebala(morda celo namenoma) pa bo tudi Ljubljana, ker se bo spet večina vozila po starih cestah skozi mesto in še dodatno delala zastoje.

    Poceni gorivo pa vsaj jaz razumem kot spodbujanje nakupa športnih terencev namesto, da bi spodbujali eko vozila.
    Bencinski cent bi povzročil ravno nasprotno.

    Sicer se pa ne veselite vinjet, ker bo letna cena 55€ veljavna samo do volitev potem pa pride streznitev ko bodo dejansko videli, da ne bodo pobrali niti tretjino želenega in bodo morali ceno zvišati na vsaj 213€.

    Sam tudi iz protesta ne bom kupil vinjete ampak sem se še z lažjim srcem odločil za nakup Garmina, ki mi bo pomagal voziti po starih cestah, hkrati pa preprečeval, da bi me prav zlahka ujeli policaji na kakšni priljubljeni lovilni točki.

    Lp

  43. Pri našem vzornem nadzoru in inšpekcijah ne bo treba kupovati vinjete. Ker enostavno nadzora ne bo, sami pa še zdaleč nismo tako ubogljivi, kot so Švicarji ali Avstrijci.
    V času par/nepar niso nikogar dobili, pa smo kršili prepoved ne samo enkrat. To je samo vladin poskus, da naenkrat nagrabi čimveč denarja v blagajno DARSa.

  44. Centi potrebni za avtoceste k ceni benzina. V pro et contra se ta opcija najbolje drži – pa še politikantstva je najmanj odzadaj. Ostane samo, da upamo, da bo zakonodajna veja oblasti zmogla čez koalicijsko zapoved avantgardne partije v njej in se odločila za najmanj slabo opcijo, ker so v igri hudo veliki denarji (evro ali dva razumemo in čutimo vsi, sto ali dvesto evrov je razlika občutna, tiso ali dva, drastična, no, milijon gor ali dol, to le redki dojamejo, milijarda gor ali dol – tega pa nihče).

  45. @Podplat,
    kontrola bo najbrž taka, da bodo še tiste par policajev s cest spokali na avtocestne izvoze, da bodo ustavljali voznike in gledali nalepke.

    v primeru dežja, snega, vročine ali mraza se bomo pa lahko vozili lepo zastonj;)

%d bloggers like this: