Inflacija in akademska aroganca do osnov ekonomije

Stane Kovač je v današnjem vrhunskem komentarju v Financah osramotil večino akademskih ekonomistov. Preprosto je pokazal na primeru inflacije, da večina akademskih ekonomistov, najbolj uglednih profesorjev ekonomije in ekonomskih raziskovalcev, ne pozna ali pa arogantno ignorira osnove ekonomije. Osnove ekonomije, ki bi jim morale biti v krvi in vseh možganskih centrih ne glede na čas dneva, tako kot znanje vožnje s kolesom, ko se je enkrat naučijo. Kovačeva učna ura ekonomije je tako hudo poučna, da jo moram tukaj še enkrat replicirati.

Kovač si je na podlagi januarskega statističnega podatka o rasti inflacije v Sloveniji, ki kaže spet dominanten vpliv cen hrane, postavil preprosto vprašanje, ki se ga učijo študentje v prvih letnikih ekonomije: zakaj rastejo cene hrane? Nato je vzel učbenik Ekonomija avtorjev Samuelsona (Nobelovca) in Nordhausa, ki se tudi pri nas uporablja kot temeljni učbenik osnov ekonomije, in na njegovi podlagi nazorno pokazal, da obstajata dva možna odgovora. Prvič, bodisi zaradi rasti povpraševanja, zaradi česar bi se posledično morale povečati (ob cenah) tudi količine kupljene hrane. In drugič, bodisi zaradi rasti stroškov (na ponudbeni strani), zaradi česar bi se ob višjih maloprodajnih cenah hrane morale zmanjšati količine nakupov hrane. Nato je – kot se spodobi za pravega ekonomista – vzel statistične podatke o gibanju denarnih (nominalnih) izdatkov gospodinjstev za živila, pijače in tobak ter podatke o gibanju količinskega obsega nakupov gospodinjstev. Na preprosti sliki je nato lepo po šolsko pokazal, da so se lani glede na prejšnje leto (dec 2007/dec 2006) »cene hrane zvišale za 13.7 odstotka, medtem ko so gospodinjstva na medletni ravni zmanjšala količino nakupov hrane za 7.5 odstotka«.

S tem je Stane Kovač na najbolj preprost možen šolski način vsej ugledni ekonomski akademski srenji v Sloveniji pokazal, da velja druga, ponudbena razlaga za rast cen hrane v Sloveniji. Toda učna ura Staneta Kovača s tem še ni končana. Na podlagi primerjave gibanja cen predelane hrane pri proizvajalcih in v trgovini med Slovenijo in evro območjem je šolsko nazoren način pokazal tudi, zakaj se v Sloveniji cene hrane povečujejo hitreje kot v evro območju. Pokazal je, da »rast cen predelane hrane pri proizvajalcih v Sloveniji in na evroobmočju v minulem letu ni pomembno odstopala. Razlike so nastale zlasti pri rasti potrošniških cen hrane pri trgovcih na drobno«. Natančneje, v evro območju so medletne stopnje rasti cen predelane hrane pri trgovcih na drobno ves čas zaostajale za medletno stopnjo rasti cen predelane hrane pri proizvajalcih (med decembrom 2007 in 2006 so se cene hrane pr proizvajalcih v evro območju povečale za 8.6%, pri trgovcih pa le za 7.0%). Kar preprosto pomeni, da trgovci niso višjih nabavnih cen živil v celoti prenesli v svoje maloprodajne cene živil, ampak so jih delno absorbirali na račun nižje trgovske marže ipd. Nasprotno pa so v Sloveniji v drugi polovici leta 2007 maloprodajne cene živil v trgovini ves čas naraščale hitreje kot njihove vhodne, nabavne cene živil, po katerih jih odkupujejo od proizvajalcev. Med decembrom 2007 in 2006 so proizvajalci cene hrane povečali za 10.1%, v trgovini pa se je hrana podražila kar za 15.4%! Trgovci niso zmanjševali trgovskih marž, niso racionalizirali svoje logistične in prodajne mreže in zniževali svojih operativnih stroškov in niso iskali ugodnejših ponudnikov.

Naši, domači, slovenski trgovci so torej preprosto »izkoristili gužvo« in nas potrošnike čisto po domače »nategnili«. Zakaj? Ker so si to lahko privoščili. Ker nimajo učinkovite konkurence. Zakaj nimajo učinkovite konkurence? Ker je bila vladajoča politika vedno permisivna do monopolov. In ker zaradi tega varuh konkurence in varuh potrošnikov nikoli nista resno delala v korist potrošnikov. Nasprotno, varuh konkurence – ki bi po definiciji moral varovati interese potrošnikov – je dejansko ves čas varoval zgolj interese monopolistov. Urad za varstvo konkurence pod vodstvom Andreja Plahutnika je v svoji petnajstletni karieri vse primere koncentracije na trgu odobril! Vse! Zato sem ga že pred tremi leti poimenoval v varuha monopolov. Trajalo je tri leta, da so ga zamenjali.

Toda zanimivo je dejstvo, da noben ugleden slovenski akademski ekonomist (z izjemo nekaj kolegov in kolegov z Umarja, ki smo šli pogledat podatke) ni naredil tovrstne analize. Analize, ki izhaja iz samih osnov ekonomije. Ne, namesto tega, je večina naših slavnih in uglednih akademskih ekonomistov v nasprotju z vsemi mednarodnimi analizami ključnih tujih inštitucij (FED, ECB) in popolnoma brez uporabe podatkov, ki bi logično vzročno – posledično dokazovali njihove trditve, govoričila o nekakšni fiskalni, komunalni in celo gradbeni naravi visoke inflacije v Sloveniji. Naj vas ne začudi, da je ta ista večina naših slavnih in uglednih akademskih ekonomistov – spet popolnoma v nasprotju s tujimi ugotovitvami in celo v nasprotju s svojimi lastnimi ekonometričnimi ocenami – do leta 2003 vztrajno zanikovala monetarno naravo inflacije in ključno vlogo tečaja pri tem. Takrat so se sklicevali na agroživilsko teorijo inflacije, na svinjske polovice in solato kristalko ter komunalne storitve. Danes, ko agroživilsko-trgovska inflacija je na delu v Sloveniji, pa govoričijo o fiskalno-komunalno-gradbeni inflaciji.

Današnji komentar Staneta Kovača je treba pribiti na vhodna vrata Ekonomske fakultete in EIPF d.o.o. ter vrata kabinetov vseh naših slavnih in uglednih akademskih ekonomistov, vseh po vrsti sedaj fiskalnih, komunalnih in gradbenih strokovnjakov za inflacijo.

Hvalabogu, da imamo v Sloveniji še tako dobre ekonomsko podkovane novinarje, kot je Stane Kovač. Moram priznati, da sem ponosen, da sva bila s Stanetom nekoč sošolca na Ekonomski fakulteti. In da je vsaj on, če že ni večina naših slavnih in uglednih profesorjev ekonomije, zapopadel osnove ekonomskih zakonitosti in njihove pojavne oblike in jih zna tudi v praksi kadarkoli razvozlati. Ne pa se zgolj igrati z risanjem krivulj ponudbe in povpraševanja brez da bi dejansko razumeli njuno delovanje, v praksi pa se ob izbruhu anomalij na trgu sklicevati na nedefinirano in neidentificirano delovanje nekih mračnih sil.

Stane Kovač si zasluži častni doktorat iz ekonomije.

20 responses

  1. No, g. Damijan, v 4. tem odstavku pa vi zagrešite podobno napako kot jo očitate akademskim ekonomistom. Namreč, da so nas naši trgovci nategnili, govorite brez vsakega dokaza… Za takšen sklep bi morali primerjati vsaj raven potrošniških cen hrane pri nas in v evroobmočju, raven proizvajalskih cen hrane pri nas in v evroobmočju, ter primerjati produktivnost in raven marž naših in trgovcev v evroobmočju. Za rast marž je namreč lahko več vzrokov, od tega da trgovci ugotovijo, da so premalo donosni, da so morda v preteklosti zniževali marže, pa seveda do tega da so enostavno izkoristili gužvo…

    Pa ne me razumet, da hočem branit trgovce, samo trditev, da so trgovci izkoristili gužvo in da so vzrok zato monopoli, bi rad videl izpeljano na kakšnem dokazu…

    lp, M

  2. Odlicen clanek Kovaca. Zdaj pa manjka samo se en bistven podatek: v koliksnem delezu so cene hrane prispevale k inflaciji. Menda so se dvignile tudi kaksne druge cene, ne samo hrana. In ko bo znan ta delez, lahko, profesor doktor Damijan, upravicite svojo habilitacijo in izracunate, za koliksen del prehrambene inflacije so krivi trgovci. Nehajte ze zganjat demagogijo in postrezite s stevilkami.

  3. In preden dobi gospod Kovac castni doktorat, mu lahko, profesor doktor Damijan, razlozite tudi, da pri visjih cenah hrane ne gre za ponudbeni, ampak povprasevalni sok. Gospod Kovac se je namrec igral s svojimi krivuljami na primeru dveh milijonov Slovencev, pozabil pa na dve milijardi Azijcev. In vi, profesor doktor Damijan, ste mu pritrdili – nic cudnega, oba namrec hodita s Samuelson&Nordhausom pod vzglavnikom spat.

    Zato bi bilo res dobro v stevilkah vedeti, koliko zvisanja lahko prevalimo na strukturo slovenskega trga.

  4. razen gospodinjstva “koliko imam toliko lahko zapravim” sem v ekonomiji popolni diletant. Mi je pa všeč, ko nekdo poskuša vse razložiti z ekonomijo. No, zadnjič je agrarni ekonomist (?, ja, točno tako se jim reče) že vključil previdno osovraženo misel, da nas je ogromno in preveč na premajhnem planetu. Da se nekaj časa amazonski pragozd lahko poseka na letni ravni za Francijo,.. potem pa tega zmanjka in ostane po petih letih sladkornega trsa samo še odplavljena plitva prst (sicer je res ekonomist,.. pa je vendarle tudi agrarni, a ne?) in za Saharo velik golosek v državi z največjo rodnostjo na svetu (Brazilija noro hiti proti milijardi), sedaj se rešuje situacija s sekanjem zadnjega pragozda v Afriki (uganda ga je posekala tri desetine samo v nacionalnih parkih),.. itd.. no, tudi v naši majhnosti rimsko-katoliška cerkev spravi 40 šleperjev stoletnih bukev dnevno izpod Triglava,.. Razlaga je lahko tudi to, kar na koncu trdi predhodnik – globalna. In za čudo to ne gre razložiti človeku, ki opisuje lepote jadranja okoli Kornatov ( a ne opazi razlike izpred desetih let?) pa lumpenproletariat-rock Bruce-a S.
    Uf, če si ekonomisti lahko “titlne” delite, kot Hollywood demagogijo varovanja okolja s strani Al Gore-a, potem,.. pa še zmeraj me moti vsako vpletanje znanosti tja, kjer zaključek ne temelji na številkah.
    Intuitivno pa se mi dozdeva, da avtor skoraj zmeraj ima prav – le razlage so včasih za moj okus nekoliko brez Pascalovega “vsak pojav se mora razkložiti na podlagi številk”.

  5. Stvar je preprosta. JPD ni patriot. Še več, meni, da je patriotizem zadnje zatočišče podležev. Zato zagovarja razprodajo državnega premoženja, pri čemer je cena drugotnega pomena (“Janša, prodaj vse!”). Proda pa naj država svoje deleže tujcem, ker Slovenec je ali goljuf ali socialist.

    Od tukaj naprej je rezoniranje jasno. Ker tujci niso razkosali Mercatorja, imajo Slovenci inflacijo. Koliko višjo inflacijo imajo zaradi tega, ker Mercatorja nimajo tujci, ni važno. Od tistih 6,3 odstotka decembra je morda zaradi neugodne strukture trga inflacija višja za 0,1 odstotne točke. Mogoče – JPD namreč tukaj prodaja meglo, tako kot častni doktor Kovač. Koliko domnevni oligopol prispeva k inflaciji? Ni važno. Važno je, da se JPD gre demagogijo, češ kako prav sem imel.

    Problem naj bi bil, ker trije največji obvladujejo 90 odstotkov trga. Koliko trgovcev bi JPDja zadovoljilo? Štirje, ki obvladujejo okoli 80 odstotkov, tako kot v Veliki Britaniji? Dva poštena tujca, ki bi si razparcelirala trg?

    Povzetek:

    1. Kovač ne razume, da gre pri zvišanju cen hrane za kombinacijo povpraševalnega in ponudbenega šoka, ki pa je eksogene narave. Če si že postavlja vprašanje, zakaj rastejo cene hrane, mu je Der Komisar zgoraj dobro povedal: Azija. Sam dodajam še: avstralska suša. Ne zganjat akrobacij s krivuljami.

    2. JPD zganja demagogijo in ne kvantificira vpliva tržne strukture na inflacijo.

    3. To pa zato, ker se mu sanja ne, zakaj so se cene v Sloveniji povečale bolj kot drugod. Zaradi kartelnih dogovorov? Zaradi prilagajanja marž tistim v tujini?

  6. @Kolin&Komisar
    Vprašanje 1: Koliko je k šoku povpraševanja v Aziji prispevala slovenska ekonomska politika? (Upam, da se bo predvsem Kolin pri tem vprašanju izkazal, saj pravi, da Kovač ne razume … Jaz tudi ne, se bom pa pustil podučiti. Iz zapisanega sklepam, da Kolin to zelo dorbo razume.)

    Vprašanje 2: Kako se odgovor na nagradno vprašanje 1 odrazi v zganjanju akrobacij s krivuljami? Ozirom, brez akrobacij. Če slednjih ni, bi moral biti odgovor enostaven.

    Vprašanje 3: Glede na to, da oba zahtevata pojasnilo o tem, koliko k slovenski inflaciji prispevajo ostali dejavniki (t.j. ne tisti, ki jih je npr. izpostavil Stane Kovač), prosim, da ocenita, koliko sta prispevala dejavnika, ki ju sama izpostavljata: povpraševanje v Aziji in suša v Avstraliji?

    Odgovorov se, seveda, že veselim, saj bom imel nedvomno nov material za predavanja. Za odgovore resnično prosim. Vedeti, kako osnovne učbeniške postulate pravilno ali nepravilno ponazoriti s primeri iz prakse, je s pedagoškega vidika neprecenljivo. Hvala.

  7. Stane Kovač ni ničesar konkretnega izpostavil, ampak ugotovil, da so se maloprodajne cene hrane v Sloveniji povečale bolj kot drugje po EU. Kot častni doktor mora vendar znati brati statistiko, knede? Mene pa zanima

    1. ali so za te razlike med EU in Slovenijo krive kartelne povezave med slovenskimi trgovci in če so,

    2. kolikšen je delež kartelnih pribitkov na cene v celotni inflaciji.

    Sumim, da bi Mercator (mimogrede, Kovač je že hujskal k razbitju podjetja) po odgovoru na ti dve vprašanji izpadel veliko manj zlovešč, kakor ga sedaj slikajo JPD in njegova falanga. Lažje je besedičiti, češ trgovci so nas nategnili etc., kot pa povedati, da je zaradi njihovih nekonkurenčnih ravnanj (dokaze, prosim!) inflacija v Sloveniji namesto 6,25 odstotka znašala katastrofalnih 6,3. Verjetno bi se Slovenci posmehnili tej “kraji” njihove kupne moči, JPD pa bi s svojim križarstvom proti slovenski trgovini izpadel to, kar je – liberalni skrajnež brez občutka za mero.

    Tvoja zmedena vprašanja so sicer obžalovanja vredna, ker verjetno so takšni tudi tvoji pedagoški prijemi. Tako ti povem: lepo se začni ukvarjati z deležem kartelnega pribitka v inflaciji, pa boš hkrati dobil tudi grobo oceno vpliva Azije in suše. Malo se še poukvarjaj z mehanizmi skupne kmetijske politike (CAP) in biogorivi, pa boš imel bolj natačno oceno. Pa zapiši si za uho, da sta Kovač in JPD tista, ki razlogujeta o trgovcih in njihovem vplivu na inflacijo, zato je na njima da razložita kako in koliko.

  8. Tako kot sem pričakoval. Ko postaviš konkretno vprašanje, je odgovor, da je z vprašanji nekaj narobe ali pa, da so prava vprašanja nekatera druga. Povedano drugače: Gospod pojma nima o tem kakšen bi odgovor sploh bil.

  9. Cakaj malo, Igor, od komentatorja na forumu zahtevas, naj ti kvantificira vplive na prehrambeno inflacijo v Sloveniji? Jaki doktorji z EF in castni doktorji s Financ pa jo odnesejo s poceni demagogijo o nategovanju Slovencev s strani trgovcev? Ze vidim, kako se doktorati delijo na EF, na podlagi visoko znanstvenih besedicenj v kolumnah in blogih z max. 1000 bralci.

  10. @Komisar
    Nisem zahteval kvantifikacije vseh vplivov na prehrambeno inflacijo v Sloveniji. Preberi še enkrat moje prvo vprašanje. Odgovor bi moral biti trivialen. Sploh ne gre za kvatifikacijo česarkoli, temveč prvenstveno za to, ali je argument povpraševanje po hrani v Aziji kot šok povpraševanja v Sloveniji popolna neumnost ali ne. Potem je tudi odgovor na preostali dve vprašanji enostaven. Če ti torej uspe javno na forumu razgledov odgovoriti na prvo vprašanje (jemlji ga kot reševanje križanke v Nedeljskem Dnevniku), boš videl koliko teže imajo tvoje besede o poceni demagogiji in deljenju doktoratov na EF. Povejo precej o tistem, ki jih izreka in praktično nič o tistih, ki naj bi se jih dotikale.

    Sploh pa, ko berem vse to argumentiranje v že poznanem podalpskem slogu lahko samo še enkrat napišem tisto, kar sem pred dnevi, ko je Tomaž Kalin JPD-ja učil resnic o življenju pod Alpami. Česa vse ne naredi Bohinjska voda, če človek le dovolj trdno verjame vanjo.

    Vsekakor pa moja obljuba velja. Ko bom naslednjič študentom razlagal tipologijo makroekomskih šokov, bom dodal še enega: Komisarjev šok povpraševanja. Vsaj s pedagoškega vidika sem torej za to debato globoko hvaležen.

  11. Igor, kaj ko bi se namesto besedicenja lotil racunati, koliko piv je povprecnega Slovenca stala oligopolna struktura slovenske trgovine? Ce ti zmanjka prstov na roki, lahko konsultiras Mrkaica, on ima ze prakso s tem. Ko bomo videli te racune, si bo veliko lazje predstavljati, za koliko so trgovci nategnili postene drzavljane.

  12. % Dec07 / Dec06
    …………………………………SLO………Euroarea13
    cene hrane (proizvajalci)……10.1%……..8.6%
    cene hrane (trgovina)……….15.4%……..7.0%

  13. Igor, kakor verjetno ves, je EU najvecja uvoznica kmetijskih izdelkov na svetu. Poleg zivalske krme in sadja uvaza najvec govedine. V zadnjem desetletju se je poraba mesa povprecnega Kitajca povecala za dvakrat. Ponudba je temu skusala slediti s tem, da je trosila vec zivalske krme – zal je tako, da ponudba ni uspela slediti povprasevanju in cene mesa ter krme so poskocile. Avstralska susa je krcila ponudbo zitaric, povprasevanje po biogorivih zmanjsevalo povrsine za njihovo gojenje. Najvec EU uvozi iz Brazilije, Argentine in ZDA – prvi dve imata v veljavi celo izvozne dajatve, tako hudo povprasevanje presega ponudbo. EU, na drugi strani, je zaradi visokih cen na svetovnih trgih ukinila uvozne dajatve.

    Ce se ti zdi, da je vpliv azijskega povprasevanja, biogoriv in slabe letine na cene hrane v Sloveniji neumnost, potem ti ne morem pomagat. Dejstvo je, da niso samo slovenski trgovci krivi za povecanje cen hrane, ampak odzadaj stojijo globalni procesi – torej eksogeni soki. Krivdo poloziti na prag trgovcem je poceni demagogija, dokler ne bo jasno, koliksnemu stevilu pirov se je moral Slovenec na mesec odreci zaradi kartelnih dogovorov med slovenskimi trgovci.

  14. moje gospodinjstvo:
    položnice jan08 / jan07 =1.357 oz. 136%
    (elektrika, odvoz odpadkov, telefon, kabel internet TV, voda, RTV in plin,.. sponderirano na porabljeno enoto),..
    Tja, kaj ima to veze s 6% inflacijo? Pa očitno ima, saj mi niža standard, ko mi plačo uskladijo z uradno (po merilih, s katerimi je vrag). No, pa kaj bi o teh banalnostih, sedaj govorimo o odplačevanju kreditov trgovcev za svoje megacentre (kdo je spreminjal prostorske plane za megamarkete?), kar posledično pomeni dražje artikle, več popolnoma uničenega okolja in s tem stroškov v zdravstvenem sistemu,… a je danes moderno v posekanem gozdu ob hirajoči bukvi govoriti o nekdanjem hrastovem gaju?
    Tako se namreč bere, kriva je hrana, ampak točnih podatkov pa o tem pri nas ni (po spominu od E. Erjavca) oz. se jih ne da dobiti,.. upam, da se ekonomija v državi ne gre politikantsva in zmrduje nad diletantstvom državljanov (ki jih anonimne še naduto ignorira).. vsak zaključek brez točnih številk, vsaka statistika ob nepriimernem vzorčenju, neprimerni uporabi mere centralne tendence, interpretacije ob površnem poznavanju pojava,..? Saj nam je poznan sinergistični učinek (večji od aditivnega) še kje drugje, ne samo v ekonomija, a ne?

  15. @Komisar

    1) A si prebral moje vprašanje? Domnevam da ja. Si ga razumel? Očitno ne. Dodajaš in dodajaš neke nove argumente povsem nepovezano, zahtevaš od ljudi, da nekaj računajo. In še vedno ne zmoreš odgovoriti na enostavno vprašanje. Zanj ni potrebno izračunov.

    2) Kje sem napisal, da je vpliv azijskega povprasevanja, biogoriv in slabe letine na cene hrane v Sloveniji neumnost. Ti pomaga pri argumentaciji, da drugemu pripišeš lastno izmišljotino? Stane Kovač je o tem pisal že pred meseci. S tem se jaz strinjm. Ko je sedaj na to zgodbo dodal samo še dodatne argumente, ga kritiziraš. In to tako, da ponavljaš njegove stare argumente. A se sploh zavedaš kaj si napisal?

    3) Lahko se še malo razpišeš o tem kaj se dogaja na globalnih blagovnih trgiv, vendar s tem še vedno ne odgovoriš na moje vprašanje.

    4) Čestitam, da si napisal, da si ugotovil, da je premik azijskega povpraševanj po hrani z vidika Slovenije eksogen. A ne bi mogel biti potem odgovor na moje prvi vprašanje res trivialen?

    5) Poskusiva še z enim vprašanjem, ki bo pomagalo, pri odgovoru na druge: Če dvig azijskega povpraševanja po hrani ni povečalo slovenskega povpraševanja po hrani, je pa povečalo cene, po katerih Slovenija uvaža hrano, ali je to z vidika Slovenije šok povpraševanja kot si zapisal v svojem drugem komentarju pod člankom, ali pa gre za ponudbeni cost-push šok? Zelo enostavno, samo napiši ali vztrajaš pri svoj prvotni trditvi ali ne?

    6) Dejstvo je, da ne veš kakšne so lastnosti makroekonomskih šokov. Zato si tudi zapisal trditev, za katero vsak, ki je malo študiral to materijo, ve, da je narobe. Ampak ni problema, blog prenese vse. Za šankom smo vsi najboljši napadalci in selektorji reprezentanc. Vendar lahko narediš nekaj pozitivnega. Če boš pravilno odgovoril na predhodno vprašanje, boš sam dokazal, da si napisal neumnost. S tem bo najina izmenjava dobila smisel. Sicer ga nima. Verjemi, o tako bazičnem vprašanju kot je ta, jaz ne rabim nobene potrditve. Tako kot se danes ne bo nihče več sekiral, če te ne bi uspel prepričati, da Zemlja ni ravna. Stvari, ki so bile izziv dokazovati sto let nazaj, danes to niso več. Kje jaz dobim potrditev mojega pisanja o ekonomiji, si lahko vsakdo pogleda na COOBISS-u. Če misliš, da je tvoja trditev o šoku povpraševanja pravilna, pojdi po podobni poti. Dobil boš dva recenzenta, če tvojo inovacijo odobrita v objavo, mi boš lahko na razgledih javno dokazal, da sem se motil. Vendar se mi nekako dozdeva, da se to ne bo zgodilo.

  16. Jao, kakšen hud pedagog si, Igor. Človek ti napiše, da je vzrok za dvig cen hrane na svetovnem trgu kombinacija šoka povpraševanja in šoka ponudbe, njuni efekti pa se zaradi dražjega uvoza odrazijo tudi na ceni hrane v EU in Sloveniji – ti priznavaš, da je to res in da torej trgovci niso izključni krivci za dvig cen hrane v Sloveniji. Ves tvoj pedagoški napor je bil torej namenjen pametovanju o tem, kako je lahko nek šok na globalni ravni šok povpraševanja, katerega zrcalna slika pri kupcu je ponudbeni šok. Če nekdo kupuje preveč, nekdo ne more kupiti dovolj – in cene so višje.

    Seveda – trditev, da so višje cene hrane v Sloveniji posledica šoka povpraševanja (v Aziji) je popolnoma pravilna. Zapisal sem namreč:

    “In preden dobi gospod Kovac castni doktorat, mu lahko, profesor doktor Damijan, razlozite tudi, da pri visjih cenah hrane ne gre za ponudbeni, ampak povprasevalni sok. Gospod Kovac se je namrec igral s svojimi krivuljami na primeru dveh milijonov Slovencev, pozabil pa na dve milijardi Azijcev.”

    Domnevam, da je za razlog za dlakocepstvo docenta Igorja v tem, da se ponudbeni šok v Sloveniji realizira predvsem skozi šok povpraševanja v Aziji (kar je bistvo zgornjega komentarja), veliko manj pa preko nekonkurenčne strukture slovenske trgovine. S tem namreč izgubijo teze JPDja in Kovača veter v svojih jadrih, saj bilo treba konec koncev povedati, koliko piv izgubi Slovenec zaradi konkretnih ravnanj slovenskih trgovcev. Torej?

  17. Debata je ful kul morda se samo premalo berete. Evo mojega “predloga razumevanja” vsaj za del te razprave (da se gre potem eventuelno in končno naprej z njo).
    Cene hrane zunaj so šle gor (suša, biogoriva, večje povpraševanje v Aziji, whatever), logično so morale tudi pri nas, le da so šle v maloprodaji pri nas gor hitreje in višje kot v Avstriji, Nemčiji itd. Odgovor na vprašanje koliko piv je to, je najbrž v Jožetovi minitabelci o različni rasti cen pri proizvajalcih in trgovcih v Slo in EU.
    % Dec07 / Dec06
    …………………………………SLO………Euroarea13
    cene hrane (proizvajalci)……10.1%……..8.6%
    cene hrane (trgovina)……….15.4%……..7.0%
    Če je možno, da se glede tega v glavnem strinjamo, potem bi se lahko posvetili vprašanju, zakaj je tako. Kaj so, kako že, endogeni vzroki.

  18. Pa cena hrane v Avstriji je bila na toči nič višja, kot cena hrane v Sloveniji. Trgovci v Avstriji in Nemčiji so imeli večji profit in so vsled tega lahko od lakomnih županov, ki so svojim občanom prodajali razvoj, pokupili nemarne črne velebetonske kocke, ki jih obkrožajo hektarji črnega asfalta na katerih je v poletnih mesecih temperatura čez 60 st. C, zdravstvena blagajna pa bo v prihodnje zaradi večje obolevnosti otrok takistih občanov, ki jim pada kvaliteta bivalnega okolja – od prisile k vožnji z avti, onemogočanja peš hoje in vožnje s kolesi, hrupa, svetlobe ponoči, neznosne vročine, delcev prahu v zraku… – še dodatno pritiskala na fenomen inflacija. Enotni trg v EU cene hrane torej izenačuuje, da določeni trgovec v konkurenčnem boju preživi in prinaša vrednost, ki se mora oplajati (profit, kapital), pa naj stane, kar stane. Spar pač mora plačati vse silne naložbe v Sloveniji (takisto Hofer, Lidl, Tuš, Mercator,..), vso uničenje urbane in ruralne krajine,.. banalno, z višjimi cenami hrane tistim, ki jih je že ujel na limanice razvoja v smer povečanja kvantitete (pa smo že na poti individualne zamaščenosti).. zakaj toliko karikature? Ker očitno govorimo o fenomenu, ki ima veliko obrazov, globalnega, lokalnega, ki je ekonomski samo na videz in samo za tiste, ki ga poskusijo razlagati z menjalno vrednostjo v obliki denarne enote; je fenomen, ki odseva človeka in njegovo družbo – to pa je brezumno razplojevanje ljudi na planetu (seveda se bo naložba obrestovala, saj bo v Sloveniji čez deset let vsaj 5%, realno je tudi 10% več ljudi, kupna moč bo vsaj enaka, eko.. simple as that. A upa kdo od zagovornikov apokalipse izumiranja za vsa tista omenjena piva staviti z mano, da temu ne bo tako?), genocid nad živalskimi in rastlinskim divjim svetom, nepovratno uničevanje ekosietemov in rodovitne zemlje. Inflacija, definitivno sinteza, ki jo na koncu tehtamo z dvigom cen.

  19. @james
    Dobro jutro, james, na to sončno, nedeljsko, vsaj v Ljubljani.
    Vaši pomisleki so povsem vmestni; za zaključke pa ne vemo, ne vemo, kam nas vodi ta pot in kako se bo končala. Zelo dobro analizo obstoječega in pretečega stanja je naredil že Robert Kurz v knjigi: Svet kot volja in dizajn(Estetika krize in politična volja kot dizajn), Založbe Krtina, Ljubljana, v knjižni zbirki Krt – čeprav so njegovi predlogi za rešitev iz tega zosa morda utopični ali pa nas napotujejo v nov “kolektivizem”? Dejansko smo priče inflaciji vrednosti, vseh vrednosti, najprej tistih, ki jih pri nas tako “politikantsko” imenujemo vrednote, beseda ne pomeni nič, in posledično materialnih vrednosti. Pošastno simptomatičen v opisovanju stanja vrednosti so na primer dnevniški zapisi, še posebej zadnji, Roka Kvaternika v Sobotni prilogi “Dela”. Gospod je uspešen in cenjen poslovnež in izdajatelj; marsikomu je vzor in morda sproža tudi zavist. A za kakšno ceno? Ob branju njegovega dnevnika, se mi je porodila misel, da postaja oziroma da je, človek razvitega sveta črevo, ki prebavlja “packarije” kulinarike; za to pa je tak človek pripravljen storiti vse, da bi se povzpel na položaj, kjer bi mogel uresničevati in konzumirati vse, kar propagira ta kulinarična “književnost”. Pri tem ga in nas vodijo brbončice na jeziku, prestiž in zavist. In zato se ti ljudje vozakajo po globusu, se selijo iz države v državo, iz mest v mesta itd., in trošijo, trošijo, trošijo … Pri tem pa nepremišljeno in nezavedajoč se intenzivno in z veliko vnemo propagirajo kulturno prakso duhovne puščave na oni strani Atlantika. Zdaj niso več dovolj “kulinarične” izdaje; zdaj so se lotili še učbenikov! Da ne govorimo o reviji National Geographic Sic! To je inflacija vrednosti! Nietzsche, ta filozof-pesnik, ki ni izdelal svojega filozofskega sistemskega ključa, kakor ga ni niti Sokrat, je izdelal sintagmo “PRE-vrednotenje vseh vrednosti”, kar naj bi bil pogoj, da nastopi “presežen človek”. To se še ni zgodilo; zdaj smo priče “RAZ-vrednotenju vseh vrednosti”!!! Svet postaja “puščava realnega”, povsod asfalt, beton, pretežno brezvredna industrijska hrana in trgovci z novci v brezdušnih velemagazinih … Prav imate, james.
    Nekoč, v podobnem stanju stvari, je nekdo dejal, parafraziram: “Prišli bodo časi, ko si bomo zaželeli Atile (ali Turkov), a Atil (Turkov) več ne bo!

%d bloggers like this: