Kot pravi moj kolega – če še ne poznate definicije praznine, si poglejte sporočilo Banke Slovenije o razkritju metodologije stresnih testov slovenskega bančnega sistema. Sporočilo je prazno. Pravi le, da je izdelava stresnih testov v teku, da je v skladu z nekaterimi itak jasnimi splošnimi načeli in da bodo rezultati objavljeni konec letošnjega leta.

Ne vem, zakaj so potrebovali cel teden dni, da so to “definicijo praznine” usklajevali na relaciji BS, družba Oliver Wyman, Evropska komisija in ECB. Skupina uradnikov je vrgla proč osem dni dela za rezultat, ki je enak ničli. No, tudi to ničlo (osem dni neproduktivnega in nekoristnega dela) bomo plačali davkoplačevalci.

Še enkrat o tem, zakaj je pomembno vedeti, kakšne predpostavke se bodo uporabile v makro stres testu slovenskih bank. Pomembno je zato, ker je od tega odvisno, kakšna bo potreba po kapitalski injekciji bankam. Če se velikost makroekonomskega šoka, kateremu bodo izpostavljena slovenska podjetja, postavi nerazumno previsoko (sorazmerno višje kot v drugih državah), to pomeni, da velik del podjetij tega šoka jasno ne bi preživel, kar bi drastično poslabšalo izpostavljenost bank ter posledično izpostavljenost države do bank.

Če družba Oliver Wyman uporablja predpostavke ekstremnega scenarija z odkloni makroekonomskih kazalcev kazalcev za več kot 3.5 standardne odklone od povprečja, nam sploh ni treba čakati na objavo rezultatov stresnih testov. Pač pa lahko že danes zaprosimo za finančno pomoč.

In natanko tega odgovora danes od Banke Slovenije nismo dobili. Nismo dobili odgovora na to, kakšne predpostavke se bodo pri testiranju odpornosti slovenskega bančnega sistema uporabile in ali bodo enake kot za druge države.