Tole je dober primer tega, kako je težko obrniti trende, ko se je nekdo (finančni trgi) odločil, da je za Slovenijo samo en izhod: bankrot. Tipičen Catch 22, karkoli narediš ali ne narediš, je razlog za to, da se ne moreš izvleči.

Pred dnevi sem dobil nekaj vprašanj svetovne mreže CNBC o tem, ali bo Slovenija morala (bankrotirati) zaprositi za finančno pomoč. Moji odgovori na vprašanja:

As a matter of fact, Slovenia is completely solvent and with a quite low and manageable public debt (to reach some 53% GDP at the end of 2012). However, the reason why the country got into this mess is simply the incompetency of the politicians that could not reach a consensus on some structural reforms, such as pension and labor market reform. In this way, for almost two years they kept sending out signals of political weakness that were used by the financial markets to start speculating about the Slovenia’s default.

Though, now it seems that a political consensus will be reached within two weeks on pension and labor market reform. This may calm the financial markets and the spreads on Slovenia’s government bonds will come down again. Hence, if politicians remain reasonable, I do not believe that there will be a need for a bail-out. By mid October the situation should become clearer.

Nevertheless, if by any chance Slovenia would happen to have to ask for a bail-out, it would not pose any problems for the EU. Slovenia’s total public debt is about 16 billion euro and a yearly requirement for refinancing of outstanding debt is about 3 billion euro. This are minuscule figures when compared to any of the EU countries.

Toda v zapisu na CNBC je bil uporabljen samo zadnji del. Glede špekulacij o možnosti finančne pomoči za Slovenijo je novinarka raje uporabila izjave analitikov finančnih institucij. Z razlogom. Kajti, kot lahko razberete iz izjav finančnih analitikov, finančni trgi so se odločili, da Slovenija “mora bankrotirati.” Kajti s slabo banko oziroma z reševanjem bank z javnim denarjem bo Slovenija povečala javni dolg in bo manj sposobna odplačevati svoje obveznosti. To je tipična Catch 22 situacija – to, da Slovenija ni sanirala bank, je za finančne trge hkrati glavni razlog, zakaj Slovenija ne more začeti rasti in zakaj ne bo sposobna servisirati finančnih obveznosti. Ko pa sanira banke, pa si nakoplje toliko dodatnega dolga, da se še bolj ne more izogniti bankrotu.

Po eni strani perverznost, kot smo jo pri finančnih trgih videli že na primeru Španije in Irske. Po drugi strani pa seveda dobra investicijska strategija – na podlagi širjenja špekulacij o možnosti bankrota gredo zahtevani donosi državnih obveznic in s tem zaslužki investitorjev gor. In ker Slovenija zaradi članstva v evro območju de facto ne more bankrotirati, saj bi jo v končni instanci reševala ECB in ESM, tudi finančni trgi ne morejo izgubiti. Lahko pa v tem času spodbujanja špekulacij precej zaslužijo.

In seveda glavni nauk te zgodbe: ko enkrat s svojo (politično) nesposobnostjo reševanja notranjih gospodarskih težav postaneš predmet negativnih špekulacij, se iz negativne spirale self-fulfilling prophecy težko (poceni) izvlečeš.