Doslej so zahodni politiki dosledno ponavljali, da ruska agresija na Ukrajino ni bila z ničemer sprovocirana (z nobenimi dejanji ZDA ali drugih držav) in da je šlo zgolj za imperialistične težnje Putina, kar so papagajsko za njimi ponavljali praktično vsi zahodni mediji in mnenjski voditelji. Ameriški profesor John Mearsheimer je na podlagi analize dokumentov in vseh dostopnih zapisov oboje ovrgel že ob samem začetku vojne.

Na drugi strani je ruski predsednik Putin vztrajno ponavljal, da za Rusijo širjenje Nata na njene meje predstavlja eksistenčno grožnjo in da je napad na Ukrajino posledica tega, ker članice Nata niso želele dati varnostnih zagotovil Rusiji (in podpisati sporazuma o neširjenju Nata na ruske meje) in ker je Rusija želela zaščititi rusko manjšino v Donbasu, katere avtonomijo so ukrajinske oblasti napadle z orožjem.

No, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v četrtek v evropskem parlamentu potrdil Putinove besede. Kar trikrat je povedal, da je ruska agresija na Ukrajino posledica širjenja Nata na ruske meje. Hkrati je potrdil obstoj sporazuma o neširjenju Nata na ruske meje iz jeseni 2021 (slabega pol leta pred vojno), ki ga je Rusija poslala Natu, članice Nata pa ga niso želele podpisati. Še več, kot kažejo dokumenti (glejte spodaj), člance Nata so se zavedale, da širjenje Nata na ruske meje za Rusijo pomeni nesprejemljivo varnostno, eksistenčno grožnjo, na katero bo Putin reagiral z agresijo,  in hkrati, da Putin sicer nima agende, da bi napadel druge države v vzhodni Evropi.

To povsem spreminja dosedanjo zahodno narativo, da vojna v Ukrajini ni bila sprovocirana s strani zahodnih držav ali da je šlo za neizživete imperialistične težnje Rusije. Zahodna moralistična zgodba se sesuva (naj še enkrat ponovim, da nikakor ne podpiram ruske agresije na Ukrajino, pač pa gre zgolj za racionalno razumevanje konteksta, v katerem je do tega prišlo).

Nadaljujte z branjem→

This week brought reports—in the Wall Street Journal, CNN, and so on—that Ukrainian troops, three months after launching their counteroffensive, have finally broken through the first of Russia’s main defensive lines. The reports aren’t untrue, strictly speaking, but they’re misleading.

Russia’s “Surovikin lines” (named after the general who designed them but then got sidelined over his ties to the mutinous and recently assassinated mercenary magnate Yevgeney Prigozhin) have three rows. The first two—a wide and deep “tank ditch” and a string of four-foot-high concrete pyramids known as “dragon’s teeth”—are meant to stop armored vehicles (or slow them down enough that they’re easy prey for artillery and drones). The third row is a line of trenches and bunkers manned by Russian soldiers.

There’s no evidence that Ukrainian armored vehicles have gotten past any of these rows. But infantrymen have crossed the first two rows and taken over at least one segment of the manned trenches. That’s impressive—especially given all the mines laid between rows—and it’s a significant milestone. But it doesn’t create what words like “breakthrough” and “breach” connote: a gap in the defensive line through which tanks and other armored vehicles can pour.

Nadaljujte z branjem→

Zahodni mediji Kitajski že dobra 3 desetletja napovedujejo, da se je rast zaustavila, da je pred “trdim pristankom”, da so njene težave nerešljive itd. Spodaj je spisek nekaj glavnih napovedi od leta 1990 naprej. No, problem teh napovedi je, da se niso uresničile. Nočejo se uresničiti. Kitajska noče in noče propasti, medtem ko se zahodne države svaljkajo iz ene krize v drugo. Kaj vam to pove o zahodnih mainstream medijih, ki že vsaj tri desetlertja in pol konsistentno napovedujejo propad kitajskega razvojnega modela, ki pa se nato kar noče in noče zgoditi?

Ja, točno: to nam pove, da veliki zahodni mediji širijo propagando, ki jim jo nekdo servira s točno določenim interesom. Le kdo bi lahko bil ta “nekdo”?

Torej, kaj naj si začnemo z nekaj desetinami bombastičnih naslovov v zadnjih tednih v The Economistu, Bloombergu, Financial Timesu, New York Timesu… v stilu “Deflation and default haunt China’s economy”, “China’s economy is in desperate need of rescue”, “The China model is dead”…? Nič. Treba se je zavedati, da je objektivnost v teh člankih blizu ničle in da gre najverjetneje samo za propagando. Torej, da gre za navaden bullshit. Jasno, Kitajska ima probleme. Kot vsaka država. Zdaj pa primerjajte kitajske težave z nemškimi ali britanskimi…

Bo Kitajska rešila svoje težave brez recesije, bankrota, propada…? Ne vem. Jasno je le to, da je Kitajska hitro rastoče gospodarstvo, z izjemno inovativnim podjetniškim ekosistemom (ki presega vse, kar smo lahko kdaj videli v katerikoli drugi državi) in da je Kitajska država, ki ima izjemno dober makro menedžment. V Kitajski zaradi avtoritarnega in centraliziranega političnega modela, ki ga ima, ni velikih političnih razhajanj, ni velikih razhajanj med resorji in različnimi vejami oblasti, ni velikih razhajanj med centralno in regionalnimi ravnemi odločanja. Doslej se je to še vedno pokazalo kot prednost pred zahodnimi, pluralističnimi in decentraliziranimi politično-ekonomskimi modeli. Doslej se je še vedno pokazalo, da Kitajska lahko reši zlom nepremičninskega sektorja ali težave v bančnem sektorju, ki bi katerokoli zahodno državo poslal v globoko finančno krizo. In Kitajski je uspelo prebiti ameriško tehnološko blokado, ki bi katerokoli drugo državo spravila na kolena.

Bojim se, da je vsa ta kontinuirana histerija v zahodnih medijih v zadnjih desetletjih glede Kitajske zgolj propaganda, ki želi skriti, da kitajski model razvoja odlično deluje, da deluje bistveno boljše od zahodnih modelov in da tako dobro deluje predvsem tudi ali predvsem zaradi pametne uporabe političnega modela, ki ga je Kitajska izbrala. Bojim se, da zahodne politične elite moti predvsem to, da tak avtoritarni model tako dobro deluje, da se noče ukloniti ameriški globalni hegemoniji in da grozi, da bo naredil konec ameriško dirigirani enopolarni ureditvi sveta. To, kar Kitajska dela z BRICS in z Belt & Road Initiative.

Tudi meni kitajski avtoritarni model ni všeč. Ne bi želel tam živeti. Vendar kitajski model iz razvojnega vidika deluje. Izjemno dobro deluje. Več kot milijardo ljudi je potegnil iz revščine. Ustvaril je najbolj inovativno gospodarstvo na svetu. In ta model kontinuirano dobro deluje že dobrih 45 let, odkar se je Kitajska pod Deng Xiaopingom kontrolirano odprla. V zgodovini še nismo imeli modela, ki bi dal tako velike rezultate v tako kratkem času.

Nadaljujte z branjem→

Sweet Margo

S to pesmijo sem se zaljubil v Cowboy Junkies. In se nikoli odljubil.

(drugi album “Trinity Sessions” (1988); bil sem študent, s prvo katrco sem se peljal v Trst kupit ploščo, denarja sem imel glih za ploščo in bencin)

Meni najljubša pesem Dire Straitsov. Zadnja tretjina je pa sploh vrhunec.

Nekateri so to, kar se nam dogaja danes, videli prihajati že pred skoraj desetletjem. Eden izmed teh profetov je avstralski novinar John Pilger v “A world war has begun. Break the silence“. Spodnji pregled kaže, kako grozljivo točne so se izkazale njegove napovedi in opozorila iz leta 2016.

In March of 2016 the renowned Australian journalist and filmmaker John Pilger published an article titled “A world war has begun. Break the silence.” which urgently warned of the US empire’s aggressive escalations against Russia and China. Re-reading parts of it in 2023 is like watching someone placing flags next to recently planted seeds that would eventually grow into the towering problems our world now faces.

It’s like listening to a time traveler warning people from the past about a grave mistake they were about to make. Pilger points to US provocations in Ukraine, NATO militarism, and the encirclement of China and warns of the surging risk of nuclear war, noting that nuclear warhead spending “rose higher under Obama than under any American president.”

“In the last eighteen months, the greatest build-up of military forces since World War Two — led by the United States — is taking place along Russia’s western frontier,” Pilger wrote. “Not since Hitler invaded the Soviet Union have foreign troops presented such a demonstrable threat to Russia.”

Nadaljujte z branjem→