Slovenski NEPN, ki se zgleduje po nemškem energetskem modelu, temelji na predpostavki, da bomo v prihodnje povečali učinkovitost rabe energije (URE),zaradi česar se bo poraba energije lahko zmanjšala. No, realno življenje je drugačno. Dejansko imamo opravka s paradoksom, da se s povečanjem učinkovitosti rabe energije njena poraba še dodatno (praktično linearno) povečuje. Ta paradoks je odkril britanski ekonomist Williams Jevons leta 1865, ko je napisal knjigo o tem, da bo V. Britaniji zmanjkalo premoga, in to prav zaradi povečane učinkovitosti strojev. Paradoks je v tem, da bolj kot so naprave, ki jih uporabljamo, energetsko učinkovite, bolj povečujemo njihovo uporabo in jih širimo v vedno širše polje uporabe. Denimo, če so računalniki postali milijardokrat bolj učinkoviti, se ni za toliko zmanjšala njihova poraba energije, pač pa smo za milijardokrat povečali uporabo računalnikov, ki so danes vsepovsod, od podatkovnih centrov do avtomobilov in pametnih telefonov.
(In mimogrede, podoben paradoks se dogaja pri lastnikih samooskrbnih sončnih elektrarn: namesto da bi prišlo do zmanjšanja njihove porabe elektrike iz omrežja, se ta po namestitvi sončnih elektrarn še povečuje. Za polnjenje e-avtov, za toplotne črpalke in nasploh bolj razkošne porabe elektrike, ki je “zastonj”)
Spodaj je nekaj odlomkov iz odličnega zapisa Blaira Fixa, ki dokazuje, da Jevonsov paradoks glede učinkovitosti / rabe energije ne velja samo za človeško aktivnost pri uporabi tehnologije, da za to ni kriv samo kapitalizem, ampak da gre za lastnost vseh živih bitij. Z eno izjemo – bakterije, ki so omejene s svojo velikostjo. Iz tega Fix, ki verjame, da so fosilni viri omejeni, izpelje trditev, da je namesto spodbujanja povečevanja učinkovitosti naprav za izkoriščanje toplotne energije fosilnih goriv, potrebno povsem zmanjšati podpore v ta namen in jih nameniti za spodbujanje izkoriščanja, ja, uganili ste, obnovljivih virov energije. Ja, Fix navija za “odrast”. Padel je sicer v isto past kot ostali “odrastniki”, ki ciljajo na zmanjšanje potrošnje ob hkratnem naslanjanju na vire energije z ekstremno nizko gostoto energije, ki so hkrati nestanovitni ter odvisni od vremena (solarne in vetrne elektrarne), namesto denimo na jedrsko energijo, ki ima gromozansko energetsko gostoto.
Ampak pustimo zdaj to. Fixov zapis je zelo zanimiv zaradi odpiranja enega izmed ključnih vprašanj sedanjosti in bodočega razvoja – koliko energije bomo potrebovali in kako jo bomo najbolj učinkovito in planetu prijazno pridobili.
Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.