Brutalnost izraelskega režima. Poslušajte tiskovnega predstavnika izraelske vlade.

Izraelski masaker civilistov spominja na francosko inkvizicijo: “Pobijte vse, Bog jih bo ločil med seboj”

Sramotna hipokrizija

David Malpass, nekdanji predsednik Svetovne banke o tiktakajoči ameriški dolžniški bombi:

Kaj je narobe s spodnjo sliko?

1. pojem “čiste energetske tehnologije”: slika ne vključuje hidro in jedrske energije, čeprav imata slednji daleč najnižje CO2 izpuste; hkrati pa so solarji, vetrnice in baterije zaradi svoje občasnosti (zaradi nujnosti njihovega nadomeščanja s fosilnimi viri) in zaradi načina pridobivanja surovin, izdelave ter razgradnje izjemno umazane tehnologije.
2. potrebna rast vetrnic za net zero cilj se je prepolovila, pri baterijah, elektrolizerjih in toplotnih črpalkah pa je ves hype itak samo v obljubah (“committed” in “preliminary”).

Vendar se iz tega, če nekdo želi manipulirati, da narediti lepa “čista energetska tehnološka” zgodba. Neverjetno, kako se nekaterim da toliko manipulirati.

Povzetek Lukšičevega predavanja: Sončna energija je demokratizacija proizvodnje energije.

FDV lunatiki so prišli do 1. koraka te dogme: postavitve panelov na individualne hiše. Kako naprej in zagotoviti luč in ogrevanje ponoči in pozimi ter s čim proizvajati dobrine za preživetje, je v 99. koraku. O tem bodo razmišljali takrat, ko bodo v temi, brez služb in lačni.

S to demokratično energetsko tezo se bom sicer pozabaval enkrat kasneje.

Prejšnji teden sem po-objavil izjemno dobro analizo scenarijev prej-ko-slej premirja v Ukrajini, tokrat pa sledi nadaljevanje istega avtorja o stanju po začetku premirja. Kaj bo potem, ko se bo končala zahodna “kolektivna halucinacija”, da bo Ukrajina zmagala, da bo rusko gospodarstvo kolapsiralo in bo Putinov režim padel? Samo še malo denarja in orožja pošljemo. Kaj bo potem, ko se bodo zahodni politiki, neenotni kot vedno, zbudili iz halucinacije in spoznali, da so se zbudili?

Ves denar in vse orožje in strelivo, ki so ga imeli, je bilo poslano. Crkljanje z neonacisti se je že zgodilo in je posneto na videu. Zahodni načrtovalci in vojaški strokovnjaki so pomagali ubiti veliko število Rusov. Zahodnim gospodarstvom je bila povzročena ogromna gospodarska škoda. Večina svetovnega Juga se je odtujila od Zahoda. Zahod je bil večinoma razorožen, njegova obrambna industrija pa se je izkazala za slabšo od ruske na področjih, kjer šteje. Rusi so nenadoma postali nesporna vojaška sila v Evropi in so precej jezni. In kaj sedaj?

Kaj bo, ko bo ameriška politična elita spoznala, da se ji je v Ukrajini zgodil Suez? Da se je svet nenadoma popolnoma spremenil. Da ZDA ni več niti gospodarska niti politična velesila in da se bo morala prilagoditi novi svetovni ureditvi, ki jo bosta diktirali Kitajska in Rusija, dve najmočnejši vojaški in gospodarski sili, poenoteni zaradi neumne napake ameriške politične elite. Najprej bo veliko, ogromno govora in dolgotrajnega spuščanja megle:

Above all, there will be talk, lots of talk, because in a poor light that can be confused with activity. NATO and the EU will launch high-profile initiatives to rebuild the US and European defence industry and their armed forces. Politicians will talk about conscription, but not too loudly, and about speculative plans to buy all kinds of wonder-weapons one day. Studies will be announced into areas like Missile Defence. New allies will be sought wherever they can be found.

Toda nato bo neizogibno prišel trenutek, ko bo konec tega spuščanja megle in bo prišel čas za ureditev stanja. Kaj bo, ko bo Rusija ponudila nov osnutek sporazuma z Natom, tokrat absolutno asimetričen glede na tistega, ki ga je ameriška politična elita v imenu Nata z gnusom zavrnila jeseni 2021?

A multilateral agreement with the West was always going to be problematic: now it threatens to be something of a nightmare. It was one thing to dismiss the Russian draft treaty text of December 2021 with contempt (a classic error that historians will debate for generations) but that contempt was at least explicable in the sense that the West felt comfortably superior to Russia, and saw no need to indulge the whims of a declining military and economic power that refused to fade away quietly. Yes, they didn’t know. But they know now.

…

It’s hard to say how the West would react to the inevitable Russian draft treaty proposal, because we have never been in this situation. […] But negotiating, say, the withdrawal of foreign stationed forces in Europe to the position in 1997 (if the Russians now demand no more than that) represents a type of negotiation which the West has never before had to contemplate.

…

The Russians don’t have to do anything. I am fairly sure they would prefer an agreement, but they will have possession of the ball, and from their point of view the situation can only improve. As the months pass, reality will start to seep in: notably, the fact that Russia now has military forces larger and more powerful than in 2021, and that the West is largely disarmed.

…

In many ways this will be the dawn of reality. For decades, the West has operated on the principle that none of their actions will ever have any consequences. Threats and hostility, sanctions and aggressions, are just a kind of game: what we do to the outside world. In spite of what you may have read, the US is not about to start a war with China: the truth is worse. The US thinks that threats and sanctions against China, partly for domestic consumption, will have no real-world consequences. Well, Ukraine has put a big hole in the idea that western actions have no consequences.

Aja, se je kdo vprašal, kaj bo z Ukrajino po koncu te vojne? Ne? Če je zgodovina lahko učiteljica, potem jo čaka podobna usoda kot države, kamor so ZDA z oranžnimi revolucijami ali vojaško intervencijo izvažale demokracijo. Kaos in popolni razpad sistema. EU se bo naježila samo ob pomisli na to, da bi Ukrajina lahko postala nova članica. In to je tragedija te zgodovinske ameriške politične napake.

Toda, kot se ameriška politčna elita ni sekirala več kot 5 minut glede Iraka, Libije, Afganistana itd., po tem ko se je ameriška vojska po tisočih zapravljenih milijardah umaknila od tam, se tudi ne bo glede Ukrajine. Zares pa jo bo bolela glava zaradi nove svetovne ureditve, ki jo je s to nepremišljeno zgodovinsko napako v Ukrajini pospešila v svojo škodo.

In se je kdo vprašal, kaj bo z Evropo po tej zgodovinski ameriški politični napaki? Kaj bo z deindustrializirano, kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno nekonkurenčno EU, obsojeno na visoke cene električne anergije in ameriškega plina in brez omembe vrednega tehnološkega napredka? No, Evropa je bila ob Ukrajini druga tragična kolateralna žrtev te ameriške zgodovinske napake.

Nadaljujte z branjem→

Kitajski predsednik Xi Jinping je pred uradnim obiskom v Franciji v vodilnem francoskem časniku Le Figaro objavil državniško kolumno s tremi sporočili glede namena obiska in načelih za poglobitev medsebojnega sodelovanja med Francijo in Kitajsko. Tukaj je poln angleški prevod. Zanimivo je predvsem tretje sporočilo, ki navaja temelje neodvisnosti tretjih držav glede vojne v Ukrajini, kjer Xi dal diplomatsko lekcijo Macronu s citiranjem Konfucija glede neodvisne drže in hkrati tudi francoskega pisatelja Romaina Rollanda, da se je

veliko lažje […] pustiti voditi, kot pa misliti s svojo glavo. To odrekanje je jedro slabega ravnanja.

Hkrati je Xi prijazno opomnil Evropo na to, kar evropski politiki (v svoji odvisnosti od ameriške zunanje politike in ameriških interesov) dosledno pozabljajo, da

dlje kot se bo vlekla ukrajinska kriza, večjo škodo bo povzročila Evropi in svetu.

Kitajska to razume, ker je zainteresirana za mir v svetu in trgovanje. Vojna je – ob gorju za vpletene strani –  slaba za trgovino in razvoj vseh, razen za prodajalce orožja.

Nadaljujte z branjem→

Once again the US Federal Reserve is in a quandary. Does it cut its policy interest rate soon in order to relieve pressure on debt servicing costs for consumers and businesses and perhaps avoid a stagflationary economy (ie low or no growth alongside higher inflation); or does it hold its current interest rate for borrowing in order to make sure inflation falls towards its target of 2% a year?

That’s what mainstream economists and investors in financial assets want an answer to. But it’s not really the important issue. What the Fed’s current quandary really shows is that yet again ‘monetary policy’ (ie central banks adjusting interest rates and money supply) has little effect on controlling inflation in the prices of goods and services that households and businesses must pay.

Zveni kot znanstvena in politična fantastika, vendar je zelo zanimivo. Zanimivo, če bi Kitajska res zasledovala to strategijo.

I’m seeing a lot of questions on the launch of China’s Chang’e 6 mission yesterday to get samples – for the first time – from the far side of the moon.

We don’t know (afaik) why specifically they’re doing that, but we have a pretty good idea what grand vision China is working towards with their space program.

How? From this 2022 video by Chas Freeman (former Assistant Secretary of Defense and Nixon’s interpreter during his era-defining 1972 China visit), who imho is undoubtedly one of the most knowledgeable former US officials on China.

He says that according to his own discussions with people running China’s space program, they’re following the vision described in the book “The high frontier” by Gerard K. O’Neill, which Freeman says has “become the bible of the Chinese space program”.

I read the book. So what vision does it describe?

Nadaljujte z branjem→

Naslov je prevod uvodnega dela komentarja, ki ga je napisal George Beebe, nekdanji direktor analitičnega oddelka za Rusijo v ameriški obveščevalni službi CIA in nekdanji svetovalec podpredsednika Dicka Cheneya, sedaj pa direktor Grand Strategy Program na Quincy Institute:

If Washington were intentionally to design a formula for Ukraine’s destruction, it might look a lot like the aid package passed by Congress this week.

Zakaj? Ker zadnji paket pomoči zgolj “podaljšuje vojno, ki je Ukrajina ne more dobiti“. Ker nima dovolj človeške sile za bojevanje in ker Zahod nima in ne bo imel dovolj velike proizvodnje orožja. Od 61 milijard dolarjev, jih bo sicer zgolj 14 šlo za pošiljke orožja v Ukrajino, 8 pa za finančno pomoč, preostali del pa je namenjen polnjenju izpraznjenih ameriških skladišč orožja. Namesto da bi Ukrajino pripeljal k miru, ta paket pomoči, kot ocenjuje Beebe, podaljšuje vojno, podaljšuje nepotrebno uničevanje človeških življenj in infrastrukture ter Ukrajini uničuje možnosti za prihodnji razvoj in blaginjo:

Zaradi tega je to formula za podaljšanje, ne za konec vojne. To bo zagotovilo, da bo Ukrajina še naprej metala svoje vse manjše rezerve človeške sile v vojno, ki je ne more dobiti in ki pomeni vse več opustošenja ukrajinske infrastrukture in njenih možnosti za prihodnjo blaginjo. To bo pomenilo zapravljanje denarja in, kar je še bolj moteče, zapravljanje ukrajinskih življenj.

Podobnega mnenja je Eugene Rumer, direktor programa za Rusijo in Evrazijo na Carnegie Endowment for International Peace, ki pravi: “Ukraine has no good options, even with the latest aid package. Many military analysts have already come to that conclusion privately but are unwilling to voice that sentiment.” Rumer pravi, da pomoč ne bo zadostovala za izničenje prednosti Rusije v človeški sili in materialu. In se sprašuje, ali ima Zahod pod vodstvom ZDA želodec za dolgoročno podporo Ukrajini.

Podobno pravi veteran ameriške mornarice in nekdanji poročevalec za nacionalno varnost Michael Lokesson, ki je na tviterju zapisal:

If Zelensky keeps saying total victory is the only aim, he is setting up Western polities and politicians to become disillusioned when Ukraine fails to make progress towards this lofty goal. […] his leverage at the negotiating table—if Putin is even willing to come to it—is moving in the wrong direction.

Nadaljujte z branjem→