Kdo je profitiral z energetsko krizo?

Kratek odgovor na podlagi nove raziskave Isabelle Weber in kolegov se glasi: Amerika in naftna industrija, ki je skupaj dobila za dodatnih 275 milijard dolarjev v obliki višjih dobičkov. Dobički ruskih družb so se povečali za polovico glede na povprečje let 2016-2019, dobički saudijskih družb za 2-krat, dobički ameriških družb pa kar za 6-krat. Ta energetska kriza zaradi vojne v Ukrajini je bila bonanza za ameriško naftno industrijo.

No, natančneje, profitirali so lastniki delnic ameriške naftne industrije. Zgornji 1 % najbolj premožnih Američanov je dobil 51 % tega dobička, spodnjih 50 % prebivalstva pa le 1 %. Pa še višjo inflacijo so dobili za zraven (tisti z nižjimi dohodki imajo drugačen indeks cen zaradi drugačne strukture potrošnje.

The 2022 fossil fuel price jumps caused an oil and gas profit explosion. We show the US reaped the largest profit increase (USD 275 bn) of any country. Big Oil claims this benefits the American people. In fact, 51% went to the richest 1%, only 1% to the bottom 50%.  Image

This new working paper has been the outcome of an interdisciplinary collaboration with high powered modelers and wonderful colleagues. 

Link: scholarworks.umass.edu/server/api/cor…

Nadaljujte z branjem

Izgraditi JEK2 ali raje uvažati elektriko?

Bine Kordež

Po umiku referendumskega odločanja o “podpori izvedbi projekta JEK2, s katerim bi zagotovili stabilno oskrbo z električno energijo”, se je seveda ta naložba umaknila s prvih strani medijev ter tudi razmišljanja ljudi. Kot beremo, naj bi se priprave za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne vseeno nadaljevale, ljudje pa naj bi se o izvedbi odločali kasneje. Mogoče okoli leta 2028, ko naj bi bili poznani vsi parametri izgradnje te velike naložbe.

Razlogi za umik odločanja so bili na široko komentirani in tudi predmet političnega obtoževanja. Verjetno je bil eden ključnih razlogov za prestavitev odločanja na kasnejši čas, tudi diametralno nasprotne ocene o potrebnosti in stroškovnem vidiku te naložbe. Nedvomno bomo čez dve ali tri leta bolje seznanjeni s pogoji izgradnje tega objekta, dileme o upravičenosti pa bodo ostale tudi takrat in referendumska kampanja ne bo nič manj vroča in posegala v skrajne robove odločanja ali JEK2 potrebujemo ali ne.

V tem vseeno bolj umirjenem obdobju glede izgradnje nove nuklearke ni odveč predstaviti nekaj dodatnih podatkov o stanju in perspektivah v energetiki Slovenije s poudarkom na JEK2. Seveda bo bralec hitro ocenil, da me tekst uvršča med zagovornike izgradnje JEK2, med “jedrski lobi”, a poudarek je predvsem na prikazu nekaj ključnih, pretežno nespornih podatkov.

Nadaljujte z branjem

Pariški podnebni sporazum je super … za Kitajsko

S Pariškim podnebnim sporazumom so zahodne države naredile kolektivni harakiri. Same so v zadnjih desetletjih zaprle za 327 GW kapacitet elektrarn na premog, Kitajska pa bo samo v obdobju 2025-2027 izgradila za 420 GW kapacitet novih elektrarn na premog.

In s tem ko so zahodne države naredile kolektivni harakiri z zapiranjem elektrarn na premog, so v istem koraku s CO2 kuponi podražile električno energijo in začele z visokimi cenami elektrike in kuponov uničevati lastno industrijo ter namesto tega uvažati (precej bolj umazane) izdelke iz Kitajske. S kolektivnim harakirijem z zapiranjem elektrarn na premog so zahodne države naredile tudi kolektivni gospodarski samomor. Svoj gospodarski potencial so podarile Kitajski.

Pri čemer je najbolj cinično to, da s to potezo zahodne države niso zmanjšale izpustov CO2, pač pa so doprinesle celo k njihovemu povečanju (ker kitajska podjetja te proizvode proizvajajo z bolj umazano energijo, nato pa jih s kontejnerskimi ladjami na umazan mazut pošiljajo v Evropo in Ameriko). Za vsako tono CO2, ki so jo zahodne države v obdobju 2000-2021 z zapiranjem elektrarn na premog manj poslale v ozračje, so azijske države dodale dodatnih 15 ton CO2 izpustov.

Pariški podnebni sporazum je bil čudovito darilo Kitajski. Res brilijantna poteza zahodnih politikov. Enaka veleizdaji.

Cambridge Analytica moment v Romuniji: Razveljavitev volitev zaradi kampanje na družbenih omrežjih

Najbrž se še spomnite afere s prvo izvolitvijo Donalda Trumpa za predsednika ZDA (v 2017), ko so mediji razkrili, da mu je analitsko pomagala družba Cambrige Analytica z algoritmi, s katerimi so prek družbenega omrežja Facebook targetirali volilce v “swingerskih državah”, da so postali naklonjeni glasovanju za Trumpa. Tukaj sta dva zapisa iz marca 2018 na to temo (tukaj in tukaj).

No, zelo podobna zadeva se je zgodila zdaj v Romuniji – le da je šlo za družbeno omrežje Tik Tok in le da je ustavno sodišče razveljavilo predsedniške volitve. V vsem ostalem je zgodba dokaj podobna. Sponzorji nesojenega predsednika so uporabili sofisticirane metode digitalnega komercialnega trženja, ki se ga sicer poslužujejo velika podjetja, ne da bi se mi tega zavedali.

So te metode legitimne ali nelegitimne? Hja, odvisno od tega, kdo jih uporabi. Georgescu ni bil “naš”, torej te metode niso bile legitimne. Če bi jih uporabila Kamala Harris, ki je “naša”, bi bile legitimne.

Spodaj je vpogled v dokazno breme kot podlage za odločitev romunskega ustavnega sodišča.

_______________

Ok, I had a detailed look at the declassified Romanian intelligence documents on the basis of which the election results were cancelled and the craziest part of all this is that they actually don’t prove foreign interference or manipulation.

What do they show?

They document a social media campaign supporting Călin Georgescu that involved around 25,000 TikTok accounts coordinated through a Telegram channel, paid influencers, and coordinated messaging.

Nadaljujte z branjem

Bluesky po isti poti k toksičnosti kot Twitter (X)?

Moj komentar na komentar Roberta Wrighta (spodaj) je, da so množični družbeni mediji (enako kot forumi) odraz naše kulture komuniciranja. Kadarkoli daste ljudem možnost, da prosto komentirajo, dobite pač cel spekter njihovih komentarjev na osnovi mnenj in osebne kulture celotne družbene palete posameznikov. In ta “plebejska” raven komuniciranja “plebsa” pač izobraženi eliti ni in ne more biti všeč. V času tradicionalnih tiskanih in digitalnih medijev je bilo mnenje “plebsa” strogo moderirano in tega širokega spektra njegovih mnenj ni bilo mogoče videti ali prebrati. Na odprtih družbenih medijih, dostopnih vsem, jih pač vidimo v vsej njihovi širini (ali bedi). Zato Blueskyju sledi ista usoda kot je Twitterju (X). Razen seveda, če ga bodo “zaprli” samo za “elito” oziroma filtrirali (cenzurirali). Ampak potem ne bo dosegel množičnosti in ne bo postal donosen za lastnike. Zakaj bi vlagali v nedonosne projekte? Torej…

Princeton psychologist Molly Crockett, who studies the dynamics of social media, took to Bluesky this week to argue that the recent exodus of liberals from X (aka Twitter) could be good for American democracy.

Crockett’s case focuses on what she views as X’s bread and butter: spreading outrage. “Twitter makes money by keeping you online, and a reliable way to do that is to make you outraged and train you to create content that makes others outraged,” she wrote.

But will Bluesky really wind up being much less, or any less, tribalizing than Twitter? A cursory glance at our own feeds suggests that anger-inducing content on Bluesky is alive and well.

Nadaljujte z branjem

Dvojni kriminal pri TEŠ6: Pri gradnji in še večji pri zapiranju

Kriminal zaradi zapiranja TEŠ6 bo bistveno večji kot pri njegovi gradnji. Tam smo govorili o nekaj sto milijonih evrov (in dobili nazaj najmanj polovico od Alstoma), pri zapiranju pa govorimo o nekaj milijardah. Minister za finance govori celo o 5 milijardah stroškov za zapiranje TEŠ6 in rudnika Velenje. Toda pravi kriminal je nekje drugje: kriminal je v zapiranju elektrarne, ki proizvede četrtino slovenske elektrike (in bi jo lahko proizvajala še desetletje in pol po konkurenčni ceni brez upoštevanja nesmiselnih CO2 kuponov) in v uvažanju nadomestne električne energije (iz plina ali premoga!) po višji ceni. V tem procesu bodo zaslužili zgolj trgovci z električno energijo. Maks Tajnikar jih je identificiral brez dlake na jeziku:

Nekateri potrebujejo psihiatra, in ne sedanje službe. Z vlado, ki mi daje subvencije za električne avte in prepoveduje uporabo električnih bojlerjev, mora biti nekaj hudo narobe.

Kako prozorni in skoraj neverjetni morajo biti interesi, da iz temeljnih elektroproizvodnih zmogljivosti želiš izdvojiti objekt, ki lahko Sloveniji daje vsaj 25 odstotkov elektrike? Če nekdo praktično že jutri radikalno omeji sodelovanje te elektrarne v proizvodnji elektrike in lahko izgubi do 25 odstotkov doma proizvedene elektrike, ki jo mora nadomestiti, to pa celo v več kot desetletju lahko naredi le z uvozom, se moraš vprašati o zdravi pameti odločevalcev. V prihodnjih desetletjih ta elektrarna nima nobene alternative, razen uvoza elektrike. Ker pa je možnost uvoza odvisna od energetskih in vse bolj tudi političnih dogajanj v drugih državah, se s tem Slovence čez noč postavi v odvisnost od drugih držav in jih naredi za njim podrejene reveže. Zato je odločitev o krčenju proizvodnje v tej elektrarni za Slovence kriminal, z vidika interesov pa korupcija.

Če zmanjšaš proizvodnjo in jo nadomestiš z uvozom, so edini, ki profitirajo, uvozniki. Od tam pa prihajajo predsedniki vlade in ministri, pa tudi sedanji proizvajalci elektrike postajajo vse bolj trgovci, primerni za privatizacijo, saj državna lastnina trgovcev res ni strateški cilj nasploh.

Ali potem pamet inženirjev v tem primeru zasenči korupcija? Ne morem verjeti, da ljudsko pamet in razum prepričaš o smiselnosti zapiranja te elektrarne. V svetu je več kot 1500 termoelektrarn, samo Kitajska jih ima več kot 1300 in na primer Poljska več kot 40, mi pa v veliki odvisnosti od nje rešujemo svet z eno, za katero zlahka rečemo, da jo imamo zaradi elektrike, in ne zaradi profitov. A elektrarna je visokodonosna, če ne upoštevamo neumnih emisijskih kuponov, ki kaznujejo nas, potrošnike, ki na obstoj elektrarn sploh ne moremo vplivati. In inženirji kar soglašajo s tem kriminalom, skuhanim v evropskih krogih. Premog je v svetu edini energent, ki ga je v presežkih in ga ne bo prav hitro zmanjkalo. In seveda, če elektrarna ne dela, se večajo njeni povprečni fiksni stroški ter njena stroškovna cena. Ne verjamem, da je razumen inženir sposoben sprejeti naslednji scenarij: umikajmo TEŠ 6 iz proizvodnje, večajmo stroškovno ceno, potem pa vpijmo, da ustvarja izgube tudi brez emisijskih kuponov.

Da, pri TEŠ 6 gre za kriminal in korupcijo, ki jo izvaja vlada. Zakaj ste inženirji kar tiho ali pa ste celo sostorilci?

Vir: Maks Tajnikar, Objektiv

Evropski Green Deal je mrtev

Revija Nature je objavila članek, kjer poskuša revidirati evropski Green Deal, gelde na yo, da so se okoliščine po njegovem sprejemu bistveno spremenile. Specifično, avtorji pravijo, (1) predpostavka, da bodo vse države sodelovale pri uvedbi ogljičnega davka se ni uresničila, izvaja ga samo EU; (2) po začetku energetske krize in izbruha inflacije so se obrestne mere zelo povečale, javni dolgovi držav pa se po pandemiji in energetski krizi močno povečali, in (3) geopolitična situacija se je zaradi geostrateške tehnološke vojne drastčno spremenila – Kitajska in ZDA subvencionirata razvoj novh “čistih” tehnologij, ki pa so v osnovi zelo umazane (proizvodnja baterij in panelov ter proizvodnja energije za njihovo proizvodnjo), medtem ko se EU foikusira brezogljične cilje in v procesu z visokimi ofljičnimi davki in cenami energije ubija konkurenčnost svoje industrije. Nature:

The Green Deal was predicated on three presumptions, each of which has not been borne out.

First, it was widely expected that a global carbon tax would emerge, and it has not. Most economists view carbon taxation as the optimal policy for pushing carbon-intensive industries to lower their emissions2. Carbon taxes also bring in revenue to help finance the green transition. Yet Europe now stands alone in implementing carbon pricing on a large scale.

However, most countries worldwide do not levy carbon taxes. And those that do put a relative value of at most a few dollars on each tonne of emitted carbon dioxide equivalent, once they have corrected for the many firms that are exempted. That low value doesn’t reflect the real damage done, now and in the future — the ‘social cost of carbon’3.

Why has carbon taxation not taken off? International coordination of climate policies has fallen victim to geopolitical fragmentation and technological rivalry. The United States and China are competing fiercely over green technologies — each has issued massive subsidies for research and development (R&D) and manufacturing in areas such as batteries, solar panels and wind power.

Second, the Green Deal was designed and adopted at a time when long-term interest rates were historically low or even negative in real terms, and when levels of public debt were moderate. These economic conditions were conducive to financing the massive investments necessary to accomplish the transition to net zero, especially electrification. The aim was also to extend financial support to help European populations to bear the early costs of the green transition4.

However, the post-pandemic environment is very different. Public debt as a percentage of gross domestic product (GDP) has soared in most advanced and European economies to more than 80%, on average. Greece, Italy, France, Spain and Belgium have public-debt-to-GDP ratios of more than 100%. This will limit the possibilities for helping households to absorb the costs of the transition, and will force careful selection of public and green investments.

Third, geopolitical trends challenge the Green Deal. As currently designed, the deal impedes European competitiveness by increasing the cost of energy substantially, mainly to cover the cost of building infrastructure around renewables and decommissioning those around fossil fuels. Europe also depends heavily on external suppliers for ‘critical minerals’ — sources of elements such as lithium and cobalt — for renewable energy and other green technologies.

Like the United States, Europe is facing challenges from China — which has control of 60–80% of the world’s production and processing of critical minerals. China is also the biggest emitter of CO2, the largest producer of coal-based electricity and the world leader in batteries and electric vehicles. China’s strategy is to act as a monopolist with low pricing, undercutting others.

Nadaljujte z branjem

Vojna v Siriji: Kaj prihaja

Zanimivo branje:

I’ve fought in #Syria for half a decade—as an SDF soldier. In that time, I studied war, drew battle plans, and learned to know my enemy. When HTS seized their first village, I saw what few others could. Take a peek at what’s coming next—a 🧵 Image

1/ Assad’s forces are done. Homs is indefensible—his best troops were in Hama, and when the time came for close quarters urban combat, they folded. SAA must retreat now, taking forces and materiel to the Nusayriyah Mountains to their last defensible line.Image

2/ If they don’t move soon, they risk losing both troops and resources they can’t afford to replace. Tartus is non-negotiable for the regime—it’s home to Russia’s naval base, the only reason Assad is still in power. Image

Nadaljujte z branjem