Mnogi so bili prejšnji teden presenečeni nad izjemno blagimi ocenami Evropske komisije (EK) glede proračunskih načrtov držav članic ter odpravljanja makroekonomskih neravnotežij. Mnogi so bili začudeni ali celo zgroženi nad dejstvom, da je EK uvedla postopek za odpravo makroekonomskih neravnotežij proti Nemčiji zaradi prevelikega zunanjetrgovinskega presežka. Za mnoge je bil to velik šok. Narobe svet. »Dolžniki« so dobili nekakšno odpuščanje, dobri in pridni pa so bili kaznovani. Kaj za hudiča se dogaja? * Nadaljujte z branjem→

Olivier Blanchard, glavni eonomist IMF, je na blogu naredil dober povzetek diskusije na zadnjji konferenci IMF (8. novembra). Njega skrbi predvsem monetarna politika, ki zaradi likvidnostne pasti in kljub uporabi nekonvencionalnih metod, ne more več dobro opravljati svojega dela. Bolj kot negativne Blancharda skrbijo pozitivne realne obrestne mere, ki v času depresivnega povpraševanja prek povratne zanke znižujejo inflacijo, kar vodi k še višjim realnim obrestnim meram in k še bolj depresivnemu učinku na povpraševanje. Nadaljujte z branjem→

Tale zapis imam “na lagerju” že od začetka poletja. Vendar sem moral prej popisati kratko evolucijo ekonomske ortodoksne teorije in empiričnih študij v zadnjih 3-4 desetletjih.

Gre za zgodbo o tem, ki jo je pred 90 leti predstavil H.L. Mencken v “The Dismal Science” (1922), in sicer o pogumu, ki je potreben, da bi se posameznik, ki išče resnico, z drugačnimi pogledi prebil v instituciji ali širši okolici, ki zavrača ali je odkrito sovražna do alternativnih pogledov. Izzivanje prevladujočih stališč je vedno nevarno za posameznika, ki si drzne misliti in govoriti heretične misli. Tako je bilo v znanosti za časa Gallilea, ki je bil sto let prehiter, in tako je danes s tistimi, ki dvomijo denimo o smiselnosti hipoteze o učinkovitih trgih v financah ali racionalnih pričakovanj v ekonomiji ali smiselnosti javnega varčevanja v času gospodarske depresije.

Toda, če bi ekonomska politika v zadnjih letih imela širši posluh, bi naredila bistveno manj napak in manj škode za prebivalstvo. Nadaljujte z branjem→

Zanimiv članek v The Economistu o tem, kako liberalizacija najstarejše obrti ni nujno dobra, prepoved pa ne vedno slaba. Članek primerja različni poti Švedske in Nemčije v zadnjem desetletju glede regulacije najstarejše obrti. Nemčija je dejavnost ponujanja spolnih storitev popolnoma liberalizirala, Švedska pa prepovedala in stigmatizirala moške uporabnike teh storitev. Nemčija je tako razvila novo primerjalno prednost in se spremenila v gromozanski bordel oziroma v glavno seks-turistično destinacijo v Evropi. Kar pa je za seboj potegnilo tudi trgovanje z ljudmi in kriminal. Nadaljujte z branjem→

Larry Summers je na letni konferenci IMF pred desetimi dnevi predstavil za mnoge šokantno dejstvo, da je pred nami najbrž dolgo obdobje gospodarske depresije japonskega tipa. Obdobje izjemno nizke gospodarske rasti in deflacije (oziroma blizu ničelne rasti cen), kar bo naše “novo normalno stanje”. Poslušajte od minute 2.18 naprej.

Nadaljujte z branjem→

Vendar tako kot »zadržano pozitivna« ocena slovenskega proračuna in uspešen plasma triletnih obveznic nista spremenila dejstva, da so slovenske javne finance strukturno nevzdržne, tudi morebiti manjša ocena bančne luknje od (najbolj) črnogledih špekulacij ne bo prinesla novih delovnih mest. Bi pa potrdila, da ima ta vlada neizmerno več sreče kot pameti ne le z domačo opozicijo v parlamentu in zunaj njega, temveč tudi z mednarodnimi okoliščinami. Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

V zadnjih nekaj letih praznih žepov in fiskalnega daveža je prišlo do zgodovinske mobilizacije dela slovenske delovne sile. Po poročanju medijev naj bi namreč bistveno poraslo število visoko izobraženih, ki nameravajo kmalu emigrirati v tujino, in tistih, ki o tem za zdaj zgolj resno razmišljajo. Beg možganov, ki naj bi, poleg neposredne škode zaradi izgube potenciala za prihodnjo gospodarsko rast in razvoj, pomenil tudi izgubo javnih sredstev, ki so bila porabljena za izobrazbo emigrantov, je resna težava tudi v Španiji in predvsem v Grčiji.

Najmobilnejši in najlažje zaposljivi naj bi tako pospešeno pakirali kovčke in zapuščali Slovenijo. Čeprav uradna statistika večjih premikov v smer neto emigracije visoko izobraženih še ne zaznava, pa so signali nezadovoljstva z obstoječim stanjem, ki prihajajo od najmobilnejšega dela prebivalstva, lahko resno svarilo kreatorjem ekonomske politike.* Nadaljujte z branjem→

Kaj nam mora povedati novica, ki je v petek tako neprijetno presenetila novinarje, da se je vlada na evrskih finančnih trgih zadolžila za 1.5 milijarde evrov (za dobo treh let)? Ali lahko iz nje sklepamo, da vlada ve nekaj, česar javnost še ne ve? Ali lahko iz nje sklepamo, da vlada že ve, kolikšna bo bančna luknja, ki jo bodo razkrili bančni stresni testi? In še korak dlje, lahko iz višine nove zadolžitve sklepamo, kolikšna bo potrebna dokapitalizacija bank?

Te špekulacije morda niso povsem iz trte izvite. Nadaljujte z branjem→

Dušan Caf

The Slovenian Compensation Company (SOD) appointed Citigroup Global Markets Limited as a financial advisor for the privatisation of Telekom Slovenije. The agreement was signed on 30 October 2013. The Slovenian government is determined to sell Telekom Slovenije (LJSE:TLSG) by the end of 2014. This is the third time the Government has considered selling the state’s stake in the incumbent telecommunications operator. In May, it prepared a privatisation plan with a set of 15 companies, including Telekom Slovenije, to be sold off. The National Assembly approved the privatisation plan on 21 June 2013.* Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Kdo predstavlja glavni motor za inovacijami? Konvencionalna modrost meni, da je to nujno zasebni sektor, vendar Martin Wolf v (sicer starem) komentarju v Financial Timesu piše, da je to v resnici država. Pri tem povzema knjigo Mariane Mazzucato The interpreneurial state, v kateri avtorica dokumentira inovacije  in razvoj nekaterih tehnologij in ugotavlja, da jih je v večini primerov financirala in podpirala država in ne zasebni sektor: Nadaljujte z branjem→