Prednost kitajskega jezikovnega modela DeepSeek je v tako močni poenostavitvi algoritmov, da je treniranje modela s podatki na sicer starih nvidijah terjalo le 3 % stroškov, ki jih je imel ameriški OpenAI na najbolj naprednih nvidijah. Zdaj pa poglejte spodaj: ko so inženirji DeepSeeka model pognali na Huawei procesorjih, se je performans modela zmanjšal samo za 5 %, strošek pa je upadel za 70 %!. To je umetna inteligenca po kitajsko na steroidih.

In to pomeni, da ameriški razvijalci umetne inteligence kmalu ne bodo več imeli za burek, saj se bodo v to področje množično zapodili kitajski razvijalci in delali jezikovne modele za bakšiš. Kajti najhujše je, da DeepSeek je open source koda in je zastonj za uporabo. Zakaj bi kdo še plačeval 20 dolarjev na mesec za AI ChatGPT?

Deset dni po prevzemu oblasti je Donald Trump začel z “izpolnjevanjem obljub” glede uvedbe carin. V prvem koraku je uvedel splošno 25 % carinsko stopnjo na uvoz vseh proizvodov iz najbolj prijateljske sosede Kanade (znižana 10 % stopnja velja za uvoz energentov) in manj prijateljske sosede Mehike. Glede Kanade so uradne navedbe, da sta povod za carine nekontroliran tranzit fentanila v ZDA in trgovinski primanjkljaj, pri Mehiki nekontroliran tranzit migrantov v ZDA in trgovinski primanjkljaj.

Ameriški politiki, vključno z Elonom Muskom, napovedujejo, da te carine in napovedane bodoče carine na uvoz iz Kitajske in držav EU ne bodo imele negativnega učinka na inflacijo.

No, učinki carin so dokaj kompleksni in z njimi se bomo po nekaj desetletjih zatišja zaradi skorajda popolne liberalizacije trgovine spet morali bolj aktivno ukvarjati. Zaenkrat zgolj dve hitri reakciji. Prvič, carine so v svojem bistvu uvozni davek, ki podraži uvožene izdelke, zaradi česar pa se (zaradi potuhe uvozne zaščite) dvignejo tudi cene domačih uvozno nadomestnih izdelkov. Najbolj “podmukle” so carine na inpute za domačo proizvodnjo (surovine, polizdelki, energenti), ker podražijo domačo proizvodnjo (z njimi se efektivna zaščita domače industrije zmanjša in ne poveča !). Zato so v pogajanjih o liberalizaciji trgovine v 1960-ih in 1970-ih države članice GATT izjemno pazile, da so najprej liberalizirale trgovino z inputi, šele nato trgovino s končnimi izdelki.

Torej, lahko uvedba carin povzroči inflacijo?

Nadaljujte z branjem→

Vsakomur, ki je absolviral osnove elektrotehnike in energetike ali ki ima odprte možgane, je več kot jasno, da se s prehodom s premoga in plina za proizvodnjo elektrike na nestanovitna vira sonca in vetra, nkakor ne znebimo porabe premoga in plina. Ker pač, ko ni sonca in vetra, je treba za proizvodnjo elektrike spet kuriti premog in plin. Prva slika (v spodnjem tvitu), kaže, da se v državah EU poraba plina za proizvodnjo elektrike med 2019 in 2024 ni zmanjšala. Še več, to zimo je celo rekordno visoka.

Druga slika kaže podobno zgodbo za Irsko. Bolj kot je Irska povečevala delež elektrike iz vetra (rdeča krivulja), bolj se je povečevala poraba plina za proizvodnjo elektrike (zelena krivulja). Med obema je skorajda popolna (negativna) korelacija. Logični premislek za morebitne skeptike: če je veter na voljo 35 % časa v letu, je treba preostalih 65 % časa kuriti plin (ali premog) ali imeti nek drug magični vir elektrike. Pri soncu je zgodba še bolj nora: sonce je v naših geografskih razmerah na voljo zgolj 12 % časa, preostalih 82 % časa je treba kuriti plin (ali premog) ali vsakih 10 let investirati v tako ogromno baterijo, vredno nekajkratnik slovenskega BDP (vsakih 10 let !).

Če se želimo znebiti premoga in plina v proizvodnji elektrike, pač moramo zagotoviti stabilne in izdatne neogljične vire. To pa sta predvsem jedrska in hidro energija, medtem ko sta sonce in veter za zraven v deležu pod 20 %, da ne destabilizrata preveč elektroenergetskega sistema).

Spodaj je en tak tipičen “brezjajčni” povzetek “Kompasa konkurenčnosti“, ki ga je predstavila Evropska komisija ta teden. Tako kot je Kompas konkurenčnosti zbirka brezjajčnih floskul s strani Komisije, je tudi ta povzetek s pomočjo ChatGPT 4o, ki povzema uradno stran Kompasa in medije, enako brezjajčen. Vendar se iz nians brezjajčnih formulacij da razbrati ključne probleme tega Kompasa – to pa so predvsem pretvorba strateških ciljev v izvedljive politike in izziv financiranja tega programa ob nepripravljenosti držav, da ga financirajo s skupnimi evrskimi obveznicami ob hkratni omejitvi novega finančnega okvira EU, ki od držav zahteva “vzdržno pot” k doseganju primarnega presežka v proračunu.

Največji problem ob siceršnji puhlosti in neizvedljivosti tega programa konkurenčnosti vidim predvsem v postavitvi treh ciljev, ki jih ni mogoče ne individualno in ne hkrati uresničiti. Kaj menite, kateremu od treh ciljev – zapiranje inovacijske vrzeli, razogljičenje in strateška varnost – se bodo države EU najprej odpovedale?

Jaz predvidevam, da bodo članice, ki bodo hitro (če že niso) ugotovile, da gre za novega papirnatega tigra Evropske komisije, začele solirati. Vsaka zase bo reševala predvsem svojo strateško energetsko varnost in gospodarsko rast. Obe sta temelj gospodarske in politične stabilnosti, ki seveda vpliva predvsem na ponovno izvoljivost političnih vodstev držav. Slednje je edino, kar politike zanima.

_____________

Evropska unija (EU) je ta teden predstavila »Kompas konkurenčnosti«, strateški okvir, zasnovan za izboljšanje njenega globalnega položaja z osredotočanjem na inovacije, dekarbonizacijo in varnost. Cilj te pobude je postaviti Evropo kot vodilno mesto na področju prihodnjih tehnologij in trajnostnih industrij. Vendar realnost in izvedljivost tega ambicioznega načrta predstavljata velik izziv.

1. Pregled kompasa konkurenčnosti

Kompas konkurenčnosti temelji na priporočilih ekonomista Maria Draghija in opisuje ukrepe za mandat EU 2024–2029. Poudarja, da mora Evropa držati korak z drugimi velikimi gospodarstvi s spodbujanjem inovacij, doseganjem podnebne nevtralnosti ter zagotavljanjem varnosti in odpornosti. Ključne pobude vključujejo spodbujanje umetne inteligence (AI), biotehnologije in vesoljskih tehnologij ter uvedbo strategije EU za zagon in širitev za podporo nastajajočim podjetjem.

komisija.europa.eu

2. Inovacije: premoščanje vrzeli

Osrednji steber kompasa konkurenčnosti je odpravljanje vrzeli v inovacijah z vlaganjem v sektorje, kot so umetna inteligenca, biotehnologija in vesoljska tehnologija. EU namerava izvajati strategijo EU za zagon in širitev, da bi spodbudila nastanek in rast novih podjetij.

weforum.org

Vendar pa so dosežki Evrope pri spodbujanju inovacij vprašljivi. Evropa je zgodovinsko zaostajala za ZDA in Kitajsko v tehnološkem napredku, zlasti pri umetni inteligenci in digitalizaciji. Regulativna zapletenost in razdrobljeni trgi so pogosto dušili podjetniška prizadevanja. Čeprav je predlagana strategija korak v pravo smer, bo njen uspeh odvisen od učinkovitega zmanjšanja birokratskih ovir in ustvarjanja ugodnejšega okolja za inovacije.

Nadaljujte z branjem→

Nenagradno vprašanje: Kako paše kompas v to zgodbo glede evropske konkurenčnosti? Če kompas kot pravo smer kaže zapiranje inovacijske vrzeli, se je torej treba odpovedati vsem podpornim mehanizmom (od poenostavitev do koordinacije)? In če je prava smer zapiranje inovacijske vrzeli, se je torej treba odpovedati ciljema razogljičenja in varnosti?

Toliko pametnjakovičev v Bruslju za ključni program v mandatu te Komisije ni znalo najti boljše simbolne in predvsem smiselne ilustracije od tega? Ta ženska bo v naslednjih štirih letih dokončno pokopala EU.

Včeraj je razpadla norveška vladna koalicija zaradi nesoglasja glede sprejemanja toksičnih EU direktiv glede medomrežnih povezav, ki bi potencialno lahko destabilizirale norveški elektroenergetski sistem (EES) in povečale volatilnost cen elektrike za norveške odjemalce z “uvozom” volatilnosti iz danskega in nemškega elektroenergetskega sistema. Norveška ima zelo stabilen EES, ki 89 % temelji na hidro energiji in 9 %, preostanek tvorijo črpalne HE in plin. Norveška sicer plina ne potrebuje prav veliko, izvaža ga v države, ki imajo prevelik delež kapacitet vetra in sonca (vir: Electricity map).

Danes, dan kasneje, je danska vlada na tiskovni konferenci implicitno potrdila, da se sesuva danska energetska politika, ki je temeljila na kombinaciji “jedrska, ne hvala”+veter. Po ukinitvi subvencij za nove vetrne elektrarne je interes investitorjev padel na ničlo. Na razpis za koncesijo za polovico vetrnega polja pri otoku Bornholm (tam blizu so razstrelili plinovoda Severni tok 1 in 2) se lani ni prijavil nihče. Danes je vlada zaradi ničelnega interesa investitorjev skenslala tudi razpis za drugi del tega projekta. Investicije v vetrno energijo na Danskem so – brez subvencij – mrtve, obstoječi projekti se ubadajo z velikimi izgubami.

Zato danski minister za podnebje zahteva ponovno vzpostavitev subvencij za vetrne elektrarne. Kakšen smisel ima investirati v energetske kapacitete, ki brez subvencij ne kratkoročno, ne srednjeročno in ne dolgoročno ne morejo komercialno preživeti?!

Danska je sicer v letu 2024 59 % elektrike pridobila iz vetra, 14 % iz biomase, 11 % iz sonca, 9.4 % iz premoga in 5.4 % iz plina. Kljub temu so njeni izpusti pri proizvodnji elektrike znašali 130, norveški 30, švedski pa 20 gCO2/kWh (vir: Electricity map). Torej Danska je daleč od razogljičenja, medtem ko sta Norveška in Švedska to že naredili s hidro energijo oziroma pametno kombinacijo hidro in jedrske energije. In brez subvencij.

Nadaljujte z branjem→

Yannis Varoufakis je pravilno ugotovil, da po UI revoluciji DeepSeeka nič več ne velja stara krilatica:

Amerika inovira, Kitajska kopira, Evropa regulira.

Pač pa je novo dejstvo:

Kitajska inovira, Amerika kopira, Evropa stagnira.

Evropa je razvojno mrtva. Že nekaj desetletij so evropska podjetja zgolj ohranjala obdtoječe tradicionalne industrije, kolikor se je dalo. Če karikiram, umrla je tekstilna industrija, ohranila se je avtomobilska industrija, evropska podjetja niso ustvarila nič novega. Toda tudi avtomobilska industrija se je ohranila le do tehnološko – energetskega šoka. Prvič, do trenutka, ko je bilo treba na nove izzive (podnebne spremembe) odgvooriti z novimi tehnologijami. ZDA in Kitajska sta nanj odgovorili z inovacijami pri električnih avtomobilih in baterijah, Evropa tega ni zmogla. In drugič, tradicionalna industrija je dobila drugi smrtni udarec z energetsko krizo, torej s tem, ko je v času ukrajinske krize (že pred napadom Rusije na Ukrajino) igrala po ameriških notah in prostovoljno vzela nase breme energetskih (in drugih) sankcij proti Rusiji. S tem je potrojila ali celo početverila cene plina in podvojila cene elektrike za svojo industrijo.

Evropa je ubila svoje gospodarstvo z neinovativnostjo, energetskim samokaznovanjem in z hiper regulacijo (GDPR, zamaški na plastenkah, plastične slamice, visoki davki, politika državnih pomoči itd.).

Nadaljujte z branjem→

Zdaj, ko so “Covid skeptiki”, kot sta Donald Trump in R.F. Kennedy, prevzeli oblast v ZDA je mogoče pričakovati razkritje, ali drži trditev, da je bil Covid-19 virus razvit v ameriškem laboratoriju, testiran pa v kitajskem. Jeffrey Sachs, ki je za Lancet, vodilno akademsko revijo na področju medicine, vodil komisijo za preučitev izvora virusa Covid-19, že nekaj let na podlagi zbranih podatkov trdi, da je šlo za v laboratoriju ustvarjen virus. Zdaj je tudi nakazal, v katerem laboratoriju (Univerza v Severni Karolini). In seveda ni čudno, da je tik pred odhodom Joe Biden ex ante pomilostil Anthonyja Faucija, ki naj bi najprej skrbel za razvoj virusov, nato pa kot čuvaj javnega zdravja za boj proti njemu.