Zakaj je zlato skoncentrirano v Londonu? Ker je bila V. Britanija 150 let globalni hegemon, trgovinsko najmočnejša država, prek katere so tudi potekala plačila za trgovinske transakcije. Kdor je trgovski center, postane tudi finančni. Zlato služi kot zavarovanje. No, zdaj se je težišče globalne trgovine preselilo. Dodatni pospešek pa so dale zahodne sankcije. Dokler je šlo samo za zaseg iranskih monetarnih rezerv, ni bilo velikih skrbi, toda ko so zahodne države zaplenile monetarne rezerve Rusije, so dale jasen signal, da to lahko naredijo komur koli. In to je povzročilo paniko na trgu. Kitajska se je v vmesnem času postopoma umikala iz ameriških državnih obveznic (med januarjem 2022 in julijem 2025 je zmanjšala imetje ameriških državnih obveznic za 32 %), kupovala zlato (+300 ton oziroma +15%) in ga parkirala doma.

Zdaj Kitajska vabi druge države, da svoje zlate rezerve hranijo pri njej. Ni treba biti genij za napoved, da bo čez tri leta dobršen del zlatih rezerv iz Londona emigriral v Kitajsko.

Na drugi strani “gospodarjev vojne” so grobovi in epitafi. Na drugi strani so razdejanje, trpljenje in solze nedolžnih.

Ja, sankcije grizejo, vendar tiste, ki so jih uvedli. Najbolj znan primer je prepoved izvoza čipov in tehnologije za proizvodnjo čipov v Kitajsko. V petih letih je Kitajska nadomestila tehnološki zaostanek in sama prepovedala uvoz najbolj naprednih čipov NVIDIA. NVIDIA je izgubila enega največjih trgov za svoje čipe na področju tehnologij z umetno inteligenco.

Spodaj je zadnji primer, ki se nanaša na turbine za plinovode. Če se spomnite, junija 2022 je Nemčija sledila zahodnim sankcijam in prepovedala Siemensu, da bi dostavil turbine za ruski plinovod, iz katerega se je oskrbovala Nemčija. Rusija je morala posledično zmanjšati dobave plina. No, zdaj je Rusija dobila te turbine od Irana. Siemens je izgubil potencialno milijardne posle.

Bolj pomembno je, da so sankcije vplivale na spremembo v strateškem razmisleku: države globalnega Juga vedo, da si morajo zagotoviti tehnologije, ki bodo “sanction proof”. To pomeni  globalno tehnološko prestrukturiranje in hitrejše tehnološko in gospodarsko dohitevanje zahodnih držav. In to pomeni stotine milijard izgubljenih prihodkov za zahodna podjetja, ki so imela do sedaj primat na tem področju.

Če bi kdo hotel zrušiti zahodni dominantni položaj na področju tehnologij, bi naredil natanko to – uvedel bi sankcije, prepoved izvoza teh tehnologij. Namesto, da bi trgovali – prodajali tehnologije in zadržali tehnološko prednost, so zahodni politiki s sankcijami prisilili “države v razvoju”, da same razvijejo te tehnologije in nadomestijo zaostanek. S tem so se sebe (zahod) oropali dominantnega položaja, svoja podjetja pa stotin miljardnih poslov. Vodijo nas politični tepci.

Zgodba v slikah. Prva kaže zadnje podatke o kitajskem izvozu avtomobilov. Konec leta 2020 je kitajski izvoz avtov znašal 1 milijon (avtov), konec 2023 že 5 milijonov, konec 2024 6 milijonov in konec letošnjega leta bo že 8 milijonov. 

Pomembno je razumevanje dinamike. Kitajska vlada je leta 2015 sprejela strategijo Made in China 2025, kjer kot enega izmed ciljev postavlja, da želi postati dominantna v proizvodnji električnih avtomobilov (EV) in baterij zanje. 5 let so kitajska podjetja in tenzivno delala na tem, nakar je po odptju trgovine po Covidu, kitajski izvoz izbruhnil – kot lepo ilustrira spodnja slika. Za tekmece je to izgledalo kot nenadni izbruh vulkana, za kitajske oblasti pa načrtovana industrijska politika.

Nadaljujte z branjem→

Andrew Korybko

Banning the AfD, more “statistically conspicuous” deaths of its candidates, and even a repeat of the Romanian scenario can’t be ruled out as the nationalist opposition continues growing in popularity.

A poll from publicly financed German media revealed that the AfD once again ties the ruling CDU in popularity at 26% each, which Euractiv evaluated as proving its staying power. They also assessed that their tripling of support in North Rhine-Westphalia’s latest elections, Germany’s most populous state, to 14.5% “emphasized the party’s increasingly national base.” This is in spite of media smears, namely that it’s backed by the Kremlin and extremist, and the “statistically conspicuous” death of seven candidates.

The AfD’s surging support across Germany can be attributed to the unofficial recession that Germany entered in 2022 after complying with US pressure to sanction Russia in solidarity with Ukraine and from which it’s still struggling to recover. Simply put, cutting off reliable access to low-cost energy raised prices across the board, which reduced the competitiveness of German companies and led to economic malaise. This unfolded in parallel with the government taking on more of a “liberal-totalitarian” form.

Nadaljujte z branjem→

Ilustracija tega, kar govori Draghi, je v spodnji sliki:

Ko evropski “voditelji” rečejo, da bodo popolnoma prenehali kupovati ruski zemeljski in LNG plin, so se s tem avtomatsko odločili za trajno nekajkrat višje cene plina in tudi elektrike. Oziroma s tem so se odločili za trajno nekonkurenčnost evropske industrije in deindustrializacijo Evrope.

To je največja usluga, ki jo nevedni / nekompetentni evropski voditelji dajejo Kitajski in ZDA. Odrezali so nogo evropski industriji, da ne bi mogla tekmovati s kitajsko in ameriško.

Vse ostalo je zgolj politično govoričenje nekompetentnih ali zavestno škodljivih politikov.

“The truth is, the predictions were always more profitable than they were accurate.”