Odgovor v enem stavku: ker so stopile v kitajsko past tako pri redkih zemljah kot tudi farmacevtskih učinkovinah. Te kitajske komponente / surovine nimajo alternative na svetovnem trgu, nihče drug jih ne proizvaja oziroma ne v pomembnem obsegu. V doglednem času nekaj let, ali celo desetletij pri redkih zemljah, ameriška podjetja ne morejo dobiti nadomestnih količin teh izdelkov. Zato bo Trump prvi pomežiknil oziroma je že.
When Trump began his trade war, his starting assumption was that because America buys a lot more from China than the other way around — it was the US that had all the leverage.
That might have been true, if the US could easily replace all the goods that it buys from China. But, for certain key commodities, China is far and away the dominant supplier.
The most obvious category is the rare earths and critical minerals whose export China is now threatening to severely restrict. Anyone who follows the trade tussle between Washington and Beijing could see that punch coming from a mile off. Last August, I wrote a column headlined, “China has laid a rare earths trap for the west”. Now that trap has been sprung.
The US knows that if these new restrictions come into force in December, as China is threatening, it will not be long before some American production lines grind to a halt.
…
To hit America, China would have to restrict exports to the whole world — otherwise the US might be able to buy what it needs through third parties. But Bessent’s prediction that the rest of the world will then rally to America’s support is questionable — given that the US has lost so much good will by imposing tariffs on friend and foe alike. Trump’s trade policies are so widely disliked, there will be some countries that are quietly cheering on China.
Rare earths currently look like China’s most potent weapon. But there are others that could be deployed if the trade war escalates further. A new analysis published last week showed that China is the sole supplier of key chemicals in widely used pharmaceutical products — including antibiotics and treatments for heart problems, cancer and allergies. The study found that, all told, nearly 700 drugs used in the US depend on ingredients that are solely produced in China.
Vir: Gideon Rachman, Financial Times
DAMIJAN blog 
Vsa strategija neoliberalizma in globalizma Zahoda je temeljila na predpostavkah, da bo obvladovanje finančnih trgov, visoke tehnologije in vojaška premoč zagotavljala dolgoročno dominacijo. Če bomo obvladovali vse to, bomo lahko dobili vse ostalo.
Z vzponom Kitajske je padla tehnološka dominacija, z napadom na Rusijo vojaška, izguba finančne dominacije je potem nekaj kar logično sledi. Ob tem so se izpostavile vse strateške pomanjkljivosti neoliberalnega globalističnega koncepta o čemer govorim že leta. Namreč ne more si nek skoraj pol milijarden blok kot je EU, privoščiti odvisnost ne samo od redkih zemelj, ampak tudi od dobave železa, aluminija, farmacevtskih učinkovin,…
Tak blok mora imeti kompletne reprodukcijske verige že zaradi strateških razlogov. To ne pomeni, da 100% pokrivaš neko področje, več kot 50% pa zagotovo. Absurd je, da imamo npr. v ASML vodilnega svetovnega proizvajalca opreme za proizvodnjo najzahtevnejših čipov, te čipe pa praktično v celoti uvažamo. Ne bi bilo smiselno na osnovi te tehnološke prednosti izgraditi celotno industrijo polprevodnikov v Evropi? Če jo je lahko manj kot 30 milijonski Tajvan, pa ga Evropa ne bi zmogla? Ni to industrija znanja, z visoko dodano vrednostjo in relativo majhno obremenitev na Euro prodaje s surovinami, energijo, transportom,…?
Kje je problem? V tem, da mora tako politiko, včasih tudi “hands-on” voditi država (tako kot na Kitajskem, Tajvanu, Japonski,…). Eee, to pa je anatema! To pa nam naša ideologija katere ujetniki smo postali, ne dovoljuje. Je tako rekoč smrtni greh. Do tega bomo sicer prej ali slej prišli (samo glej kako ameriška država pod Trump-om neposredno kapitalsko vstopa v Intel, proizvajalce kvantnih računalnikov,…), ko bo vrag vzel šalo, ampak do takrat bo škoda že neizmerna.
Pa bi lahko še naštevali. Spomnite se samo prodaje Kuka-e, prominentnega nemškega in evropskega proizvajalca robotov. Ne bi bilo primerno za Nemčijo, ki je strojna velesila, imeti takega proizvajalca v nacionalni lasti? Se ne bi lepo vklopil v podobo Nemčije kot vrhunskega proizvajalca strojne opreme? Če bi nekdo razmišljal vsaj z dvema sivimi celicami, te prodaje ne bi nikoli dovolil. Saj so bila takrat taka svarila, ampak politika se ni zganila. Ta itak razmišlja samo do naslednjih volitev.
In tako izgubljamo prednost za prednostjo na industrijskem področju, ki bi nam lahko zagotavljalo osnovo naše blaginje v bodočnosti.
Kot sem zapisal že tolikokrat; največji sovražnik Evrope je njena nesposobna kompradorska vazalna globalistična elita, ne Kitajska ali Rusija. Slednji normalno skrbita za svoje interese, izpolnjujeta mandat svojih državljanov.
Tragika Evrope je, da bolj ko bo postajala situacija brezizhodna na ekonomskem področju, bolj se bo krepil fašizem nadnacionalne elite, bolj se bo krajšalo ljudske in narodove svoboščine, bolj se bo “pumpalo” zunanjega sovražnika. In upam, da bo to pripeljalo do katarze, ne do tragičnega konca, tj. 3s.v., ki bi jo skoraj gotovo izgubili.
Všeč mi jeLiked by 3 people