Ko je Slovenija 6. avgusta 2025 kot prva članica EU uvedla embargo na uvoz blaga iz izraelskih naselbin in orožja iz Izraela, je stopila na politično zelo občutljivo svetovno prizorišče. Ukrep, četudi ekonomsko nepomemben, nosi močan simbolni naboj. Zdi se skoraj bizarno, da mala alpska država izzove tehnološko in vojaško razvito regijsko silo z globalno podporo. Kakšne bi lahko bile posledice te diplomatske bitke?

Ne morem se izogniti, da tega slovenskega diplomatskega izziva Izraelu ne bi primerjal z aktualno vojno med Ukrajino in Rusijo. Najprej razmerje moči. Na prvi pogled so razmerja glede velikosti podobna – Izrael ima približno 4,7-krat več prebivalcev kot Slovenija in skoraj 20-krat večji BDP, Rusija pa ima okoli 4-krat več prebivalcev kot Ukrajina in več kot 10-krat večji BDP (po PPP). Rusija je globalna vojaška velesila z jedrskim arzenalom in geopolitičnim ambicijami, medtem ko je Ukrajina še pred letom 2022 veljala za regionalno silo brez večjega strateškega vpliva. Izrael, po drugi strani, ni klasična imperialna sila, a njegova moč leži drugje: v globalni medijski prisotnosti, diplomatski spretnosti in vplivu prek organizacijskih mrež in kapitalskih povezav, zlasti v ZDA.

Zaplesti se v bitko z Izraelom zna biti bistveno bolj nevarno, kot zaplesti se v bitko s katerokoli drugo državo. Redke so države, ki so si to upale.

Nadaljujte z branjem→

Donald Trump announced that he plans to meet with Russian President Vladimir Putin next Friday in Alaska, as the US president looks to broker a ceasefire agreement in hopes of bringing an end to the war in Ukraine.

“The highly anticipated meeting between myself, as President of the United States of America, and President Vladimir Putin, of Russia, will take place next Friday, August 15, 2025, in the Great State of Alaska,” Trump wrote in a social media post. “Further details to follow.”

Earlier Friday, Trump announced his plans to hold the meeting during a summit with Armenia and Azerbaijan at the White House and indicated Ukrainian President Volodymyr Zelenskiy may not be involved.

“We’re going to have a meeting with Russia, start off with Russia,” Trump said.

The face-to-face summit with Putin represents a high-stakes gamble for the US president, who on the campaign trail pledged to bring a quick end to the war only to see his efforts repeatedly stymied. Trump said Friday he believed “we’re getting very close” to a peace deal.

Nadaljujte z branjem→

Trumpov hitrojezični populizem ima hudo napako – svojih napovedi in groženj ne more uresničiti. To se najbolj očitno kaže v njegovi  zunanji politiki – na fronti carin proti celemu svetu, poskusu zaustavitve vojne v Ukrajini in Gazi. Povsod si je (samo)zadal roke za rešitve, ki jih ne more uresničiti, zato jih podaljšuje ali ignorira. Najbolj aktualen je njegov zaplet z Rusijo glede prekinitve ognja in mirovnega sporazuma v Ukrajini. Prvotni iz prsta izsesani ultimat (50 dni za dosego prekinitve ognja) je prejšnji teden v trenutku frustracije še zaostril na zgolj 10-12 dni. Pri čemer sta njegov ultimat Rusiji, da bo sicer doživela nove ameriške sankcije, in grožnja državam, ki trgujejo z Rusijo, s sekundarnimi carinami, izvenela kot piarovski krik iz obupa. Rusije Trump ne more sankcionirati bolj, kot jo že, ker je nima več s čim. Trgovina med državama je nizka, pri čemer pa ZDA še vedno kupujejo nekatere za ZDA kritično pomembne ruske proizvode: umetna gnojila in procesiran uran za jedrsko gorivo.

Prav tako pa Trump ne more prisiliti Kitajske in indije, da prenehata kupovati rusko nafto (in plin). Vodstvi obeh držav sta na to grožnjo takoj odgovorili, da je zanju povsem nesprejemljiva in da bosta ravnali v skladu s vojimi nacionalnimi strateškimi interesi. Indijski predsednik vlade se je v odzivu na Trumpove grožnje takoj najavil na obisk pri predsedniku Xiju konec avgusta in včeraj opravil pogovor z ruskim predsednikom Putinom ter ga povabil na uradni obisk. Trumpu je s svojim hitrojezičnim opletanjem kvečjemu uspelo še bolj povezati Rusijo, Kitajsko in Indijo in jih poenotiti v bloku proti ZDA. Te tri države (sicer članice BRICS) predstavljajo skupaj okrog 3 milijarde ljudi , kar je skoraj 8,8‑krat več kot prebivalstvo ZDA, in njihov skupen BDP po PPP znaša približno 56 bilijonov dolarjev, kar je 2,2‑krat več kot BDP ZDA.

Medklic: Ob tem ne moremo požreti frustracije zaradi izdajalskega ravnanja von der Leynove, ki je namesto pokončne drže in enotnega nastopa z drugimi državami, ki jih izsiljuje Trump, sramotno kapitulirala pred njim. Dala mu je več, kot je od nje zahteval in v zameno ni dobila nič.

Trump je zato v obupu, da ne bi vsem na očeh izpadel kot, no ja, blefer, poslal svojega odposlanca Witkoffa v Moskvo, s čimer je izničil svoj ultimat. Witkoff je Putinu očitno predal sprejemljivo Trumpovo ponudbo, ki bi lahko zadostila Putinovim pogojem za konec vojne, sicer Putin ne bi pristal na srečanje s Trumpom. Toda problem bo (je že) nastal z uskladitvijo teksta pogojev za konec vojne v Ukrajini, saj mora Trump za ta tekst dobiti podporo v svoji stranki, med evropskimi državami in v ukrajini (Zelenski je sicer zelo očitno na ameriškem odstrelu in utegne pristati na vse, problem pa so neonacistične strukture v vladi in vojski, ki v ozadju vodijo igro). Ti trije dejavniki so do sedaj združno zrušili vse Trumpove mirovne pobude. Srečanje med Trumpom in Putinom, če bo do njega zaradi zgornjih razlogov sploh prišlo, se – bolj kot ne – utegne izroditi v piarovski dizaster za Trumpa, če s Putinom ne bosta povsem uskladila teksta. Kar je težko verjetno. Vendar pustimo se presenetiti.

Gre za velik gambling Trumpa, kajti če Trump in Putin ne bosta uskladila teksta, je Trumpov hitrojezični populizem v še večjih težavah. S tem pa tudi njegov problem na domači fronti in v lastni stranki.

Nadaljujte z branjem→

Vsakomur s kančkom zdrave pameti, tudi brez dneva vaje iz makroekonomije, je jasno, da je carina dodatni davek na potrošnjo, ki ga plačujejo domači potrošniki za uvožene proizvode. Po uvedbi nizkih carin (denimo do 10 %) lahko tuji izvozniki ali domači uvozniki začasno “požrejo” ta strošek, da bi z nespremenjeno ceno ohranili raven povpraševanja, kar pa kasneje počasi in neopazno kompenzirajo s postopnim zviševanjem cen in carino postopoma prevalijo na kupce. Pri uvedbi višjih cen pa tuji izvozniki in domači uvozniki tega manevrskega prostora nimajo, zato sp prisiljeni carine večinsko prevaliti na kupce.

To je jasno vsem, razen Trumpu, Navarru in Bessentu ter ostalim genijem v Trumpovi administraciji. In to kažejo tudi dejanski podatki. Kot kaže spodnja slika, se – v nasprotju s Trumpovimi  bombastičnimi izjavami – cene uvoženih proizvodov (brez carin) po uvedbi bizarno visokih carin na uvoz iz večine držav niso znižale, pač pa se je trend rasti uvoznih cen (brez carin) neovirano nadaljeval.

Vir: Justin Wolfers

Torej, uvoznih carin ne plačajo izvozniki, tudi v času Trumpa ne. In carin na kitajske, japonske, evropske, vietnamske itd. proizvode ne bodo plačale Kitajska, Japonska, EU, Vietnam itd., pač pa jih bodo plačali ameriški potrošniki.

S carinami je Trump zgolj dodatno obdavčil ameriške potrošnike. S prihodki od teh carin bo zgolj nadomeščal izpad prihdokov zaradi povečanih javnih izdatkov in davčnih olajšav za premožne in podjetja. Zanimivo pri vsem je le to, kako Trumpu s to populistično retoriko – da bo “Kitajska plačala carine” – uspeva nategovati ameriško javnost. Zanimivo je, da je ekonomska profesija ob tem večinsko, razen nekaj redkih izjem, tiho.

Marko Golob

Mislim, da gre bolj za reševanje “vojaka Trumpa”, kot pa za resne mirovne pogovore.

Trump se je ustrelil v koleno z ultimatom sekundarnih sankcij. Kitajska in Indija, ki predstavljata daleč največji trg za ruske energente, sta rekli NE. Kitajska drži v roki adut redke zemlje, s katerim lahko popolnoma paralizira Zahod. Pozabite na sankcije proti Kitajski, če obstaja vsaj še kanec realizma na Zahodu (ne vzemite pa to za “zdravo za gotovo”).

Sankcije proti Indiji lahko uničijo prizadevanje desetletij ameriške diplomacije, ki si je prizadevala spraviti Indijo v svojo orbito. Sankcije lahko pomenijo uničenje Quad iniciative (Avstralija, Indija, Japonska, ZDA). Indijska zavrnitev nakupa ameriških letal F35 in zavrnitev že naročenih AWACS letal (Poseidon P8) je pomemben signal. Vendar ne tako kot nedaven podpis (že po Trumpovem ultimatu) sporazuma o znanstvenem in industrijskem sodelovanju z Rusijo in napovedan Modijev obisk na Kitajskem konec tega avgusta. Če se Modi uspe dogovoriti s Xijem za umiritev napetosti med državama in za pospešitev sodelovanja med njimi, je z Zahodom konec. To bi pomenilo krepitev vezi Kitajska-Indija-Rusija. Oblikovanje dovolj močnega industrijskega-finančnega-tehnološkega-vojaškega-surovinskega centra, ki lahko za države Juga predstavlja alternativo Zahodu.

Nadaljujte z branjem→

Zdi se, da je Trumpov odposlanec Witkoff dal predlog Putinu, ki se je slednjemu zdel sprejemljiv. Kar se kaže tudi v organizaciji napovedanega srečanja predsednikov Trumpa in Putina naslednji teden.

Očitno gre za dogovor mimo Zelenskega, saj ni predvideno predhodno srečanje med Putinom in Zelenskim. Slednji bo zato najverjetneje enako kot prejšnjič iskal podporo pri evropskih politikih, da bi ti prepričali Trumpa, da ne pride do konca vojne v skladu z ruskimi zahtevami. Toda Ukrajinci so siti vojne – več kot dve tretjini jih je za takojšnja pogajanja o koncu vojne. Kar pa ne ustreza evropskim vojnim hujskačem. Zato je težko verjeti, da bo vojne v Ukrajini kmalu konec.

Ivan Simič

Prejšnji teden so se mediji razpisali o samostojnem podjetniku »normirancu«, ki je v letu 2024 ustvaril 5,2 milijona prihodkov. Čeprav je plačal več kot en milijon evrov dohodnine, so se skoraj vsi ukvarjali s tem, kako je lahko normiranec in ne s tem koliko dohodnine je plačal. Namesto, da bi bili veseli, da je plačal toliko dohodnine in bi si želeli še več takšnih samostojnih podjetnikov, se ukvarjajo s tem, kako je to mogoče. Zaradi takšnega razmišljanja se lahko zgodi, da bodo odgovorni začeli razmišljati še o dodatnih popravkih pri obdavčitvi normiranih samostojnih podjetnikih. Nato pa je še dodatno olje na ogenj dolil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je med drugim povedal:

»Tukaj imamo sedaj seveda situacijo, ko se zaradi ugodne davčne obravnave tega sistema poslužujejo tudi tisti, za katere ta sistem seveda ni bil mišljen. V primerjavi recimo nekega mizarja, kjer je veliko materiala vloženega v delo in seveda ob ustvarjenem prometu gre velik del tega prometa za pokritje stroškov. Medtem, ko nekdo, ki dela iz pisarne, teh stroškov nima, obdavčena olajšava pa je enaka, to seveda ni pošteno.«

O tem, kaj je pošteno in kaj ni, bi lahko razpravljali. Tako na primer ni pošteno, da če v zakonu piše, da nekaj ni obdavčeno, da Furs to obdavči, ker meni, da ni pošteno, da ni obdavčeno. S takšnim razmišljanjem lahko pridemo le v davčno anarhijo, ko ni več pomembno, kaj piše v zakonu, temveč je pomembno, kako si zakon razlaga tisti, ki ima oblast.

Nadaljujte z branjem→

Trumpovo stopnjevanje retorike glede sankcoj proti Rusiji prek sekundarnih carin na države, ki kupujejo ruske energente, je seveda v funkciji tega, da bi Rusiji preprečili popolno zmago v Ukrajini. Glede na to, da ZDA ruskega hitrega napredovanja v Ukrajini ne morejo preprečiti z vojaškimi sredstvi, poskušajo zmanjšati njene prilive od izvoza nafte in plina (da bi nekoč, čez nekaj let, ko bi sedanje zelo visoke ruske devizne rezerve potencialno usahnile, zmanjšale možnost ruskega financiranja nadaljevanja vojne v Ukrajini).  Medtem ko je Kitajska že zelo jasno povedala, da nakup energentov spada v sfero njenih nacionalnih strateških interesov in suverenosti in nakazala, da svojo pozicijo z lahkoto ubrani prek omejitve izvoza kritičnih materialov, je Indija bolj šibka. Sicer je ponovila kitajsko stališče glede strateških nacionalnih interesov in suverenosti odločitev glede nakupa energentov in medtem ko ima možnost pritiska na ZDA prek njene velike vloge izvoza generičnih zdravil, pa je bila politično vedno šibka nasproti ZDA. Toda tudi če bi pokleknila pred Trumpovim pritiskom, bi to imelo predvsem negativne učinke na Trumpove zahteve. Če Indija preneha kupovati rusko nafto, mora preusmeriti nakupe na ostale vire, kar ob povečanem povpraševanju ob konstantni ponudbi nafte pomeni pritisk na globalno višje cene nafte. In pomeni višje cene dizla v Evropi, ki ga evropske države ne bodo mogle več kupovati v Indiji.

Torej Trumpove grožnje s sekundarnimi carinami so bodisi brezzobi tiger ali pa bodo prinesle višje cene energentov za zahodne države in pritisk na porast inflacije. No, in tudi ruske cene nafte, in s tem prilivi od izvoza nafte, bodo porasle, kar ni v skladu s Trumpovimi intencami.

Kot rečeno že nekajkrat: ni mogoče učinkovito sankcionorati države, ki je velik izvoznik kritične dobrine, katere prodaja je cenovno neelastična.

____________

U.S. President Donald Trump is now largely following his predecessors hostile policy towards Russia.

If the war in Ukraine continues on its current path Russia will end it with an outright victory. The U.S. and its European vassals are trying to impose a ceasefire to prevent that. It would give time to rebuild the Ukrainian army and to restart the war at a more convenient time. But Russia won’t budge until its war aims are met.

A hoped for countermeasure is to pressure Russia’s oil customers, to thereby decrease its income and prevent it from finishing the war in its favor.

When the war started in 2022 the European Union cut its own access to Russian oil and gas supplies. It started to buy more oil from Gulf countries and other producers. India and China were thus suddenly cut of from their traditional suppliers. They started to buy Russian oil. Then U.S. President Joe Biden encouraged that. He did not want global gas prices to rise. Global supplies continued on an unchanged level and the change in the routes of oil around the globe had only a minor effect on prices.

Nadaljujte z branjem→

Genocid nad Palestinci v Gazi ni genocid Netayajujevega režima, je genocid izraelske nacije nad palestinsko. Izraelske otroke sovraštva nad Palestinci sistematično učijo v šoli, tako jih vzgajajo celo življenje, zato mladi izraelski vojaki nimajo nbenih težav sistematično prek sniperjev streljati palestinskih otrok v glavo in genitalije. Ali čakajočih na hrano. In izraelska nacija nima prav nobenih težav s tem, da Palestince do smrti izstrada v Gazi. To izraelska nacija večinsko podpira.

Izraelska nacija nima nobenih težav s tem, da nad Palestinci izvaja to, kar so nacisti izvajali nad Židi – Holokavst.