Kitajska zmaguje. Toda “at what cost?”

3 julija, 2025 By in gospodarstvo 1 komentar

Pravkr sem prebral knjigo “House of Huawei” (napisala jo je novinarka Washington Posta), ki ob portretu ustanovitelja Huaweija, Rena Zhengfeija, in kako je zgradil razvejan korporativni imperij z največjim R&R oddelkom na svetu in prvaka z največ patenti na leto, katerega vzpon na vse kriplje poskušajo zaustaviti v zahodnih državah, vzporedno opisuje evolucijo kitajskega tehnološkega in gospodarskega vzpona po letu 1979. Knjiga sicer ni literarni presežek, je pa dobra v prikazu razlike med kitajskim in zahodnim poslovnim modelom, ki se kaže tudi v Huaweijevi prvi “delničarski pogodbi”. Zahodni poslovni model temelji na maksimi “vrednosti za delničarje” (kar vodi v aberacije glede napihovanja borznih cen, da bi menedžment obdržal službe in čim več zaslužil z opcijami). Kitajski poslovni model pa temelji na maksimi “vrednosti za deležnike”, ki pa so predvsem zaposleni in kar vodi predvsem v reinvesticije dobičkov v razvoj in v razdelitev med zaposlene (ki so v primeru Huaweija edini delničarji).

Kitajski model temelji na povečevanju blaginje ljudi, kar se med drugim kaže tudi v tem, da je Kitajski v 40 letih uspelo iz vasi izgraditi več kot 100 milijonskih mest (mesta z več kot 1 mio prebivalcev). Natančneje, uspelo ji je izgraditi stanovanja za prebivalce v teh sto novih milijonskih mestih, skupaj z moderno prometno in družbeno infrastrukturo (vrstci, šole, zdravstveni domovi, bolnišnice, upravne stavbe). Si predstavljate kakšen socialni transfer je to in kakšna je vrednost tega nepremičninskega portfelja, če bi ga ovrednotili po zahodnih cenah?

In kitajski poslovni model se kaže tudi v enormni gospodarski rasti – Kitajska danes ob 4.5 % rasti BDP uspe vsaka 4 leta povečati svoj BDP za eno Nemčijo. Si predstavljate – vsaka 4 leta gospodrasko zraste za eno Nemčijo!

No, ob tem pa zahodni mediji zadnjih 30 let neumorno vodijo propagandno kampanjo proti Kitajski v stilu, da bo zdaj zdaj kolapsirala (zadnjič sem objavil listo naslovov teh člankov). Kar se pa nikoli ne usresniči. In vsak kitajski dosežek, na kateremkoli področju, od izboljšanja blaginje do manjših izpustov CO2, opremijo s vprašanjem v naslovu članka: “ampak s kakšnimi stroški?” Tile članki sicer spominjajo na basen o lisici in kislem grozdju.

Spodaj je ena lista takšnih člankov.

________

Vir: Moon of Alabama

En odgovor

  1. Hja, Huaweei. Spomnim se 90-tih, ko mi je znanec omenil neko kitajsko telekomunikacijsko podjetje, ki je menda že večje od ISKRA-e?!?!

    Aprila lansko leto sem bil z državno delegacijo v največjem razvojnem centru Huawei-ja v Shenzhen-u kjer dela večina od več kot 100.000 razvojnikov. Od posameznega dela do drugega se voziš ž železnico. Campus je kopija evropskih univerz: Od Cambridg-a, Sorbonne-, Prage. Bolonje,…Gre za atribut evropskim centrom znanja, kjer se je dogajal razvoj znanstvene misli. Vodička nam je posebej omenila, da je Ren še posebaj spodbujal gradnjo kavarn po kompleksu, da bi spodbujal druženje kitajskih znanstvenikov in neformalno izmenjavo misli, ki se drugaće že zaradi kulturnega ozadja bolj držijo sami zase.

    In pomislite. Gre za samoupravno podjetje. Kaj smo Jugoslovani, ki smo bili nekoč intenziven predmet študija Kitajske, naredili narobe?

    Liked by 1 person