Izjave spodnjega tipa, da je Rusija glede velikosti gospodarstva manjša od Španije in Portugalske, niso samo faktično nepravilne, ampak tudi nevarne zaradi podcenjevanja dejanske moči držav

Rusija je po tržnem tečaju naspram dolarju leta 2023 sicer res imela enak nominalni BDP kot skupaj Španija in Portugalska (1.900 milijard $), vendar je način primerjave napačen in zavajujoč glede implikacij. V spodnjem grafu je primerjava BDP držav po metodologiji tržnih tečajev (nominalni BDP) in metodologiji paritete kupne moči (PPP). Po prvi Rusija glede velikosti ne bi bila v prvi deseterici držav, po drugi je četrta gospodarsko najmočnejša država na svetu, večja od Japonske in Nemčije. V čem je bistvo problema primerjav?

Prvi problem je v različnih cenah dobrin. Primerjava BDP dveh držav po tržnem tečaju predpostavlja, da so cene vseh dobrin in storitev v obeh enake (denimo, da so cene stanovanj v Sloveniji in ZDA enake ali da so cene zdravstvenih storitev v ZDA in Rusiji enake), kar je seveda nesmisel. Zato imamo mednarodne primerjave ravni cen, kjer se primerjajo cene za enako košarico dobrin, na tej osnovi pa se naredi preračun BDP držav po pariteti kupne moči (PPP). Ta preračun omogoča primerjavo, koliko dobrin in storitev si lahko ob nominalno enakem dohodku  privoščijo prebivalci obeh držav. Ali koliko orožja lahko proizvede vsaka država po domačih cenah. No, in po tem preračunu (po podatkih Svetovne banke) je bil leta 2023 ruski BDP skoraj 3-kratnik španskega (5.8 bilijonov proti 2.3 bilijone $). Po PPP je Rusija četrta največja gospodarska sila na svetu, večja od Japonske in Nemčije.

Drugi problem je v različnih metodologijah izračuna BDP. Eurostatova metodologija vključuje tudi del sive ekonomije v evropskih državah. Tako denimo španski BDP zajema tudi oceno vrednosti dejavnosti prostitucije in trgovine z drogo, ruski pa ne. Zaradi te spremembe metodologije se je denimo italijanski BDP povečal za 10 %. Dodatno k temu ruski BDP ne zajema velikega dela sive ekonomije, sploh na področju storitev, ker pač ni prijavljen in ker ruska statistika tega ne ocenjuje. Za kitajsko statistiko je denimo dolgo časa veljalo, da namerno ne zajema ali poroča dela gospodarske aktivnosti, da bi namerno držala nazvdol te podatke, da ne bi alarmirala drugih držav, ki so občutljive na kitajski vzpon.

Zdaj pa k nevarnosti podcenjevanja ruskega BDP. Kdor z uporabo napačne oziroma neprimerne metrike želi prikazati, kako gospodarsko šibka je Rusija, nevarno podcenjuje Rusijo. S tem namreč naredi temeljno napako, da je Rusija zaradi tega tudi vojaško šibka. Kar pa zna biti usodna napaka. Namreč proizvodnja orožja je v Rusiji zaradi nižjega stroška dela in večjega obsega proizvodnje nekajkrat cenejša kot evropska. Denimo:

• Rusija: Proizvodni stroški 152 mm topovskih granat v Rusiji znašajo približno 1.000 USD na enoto. Rusija dnevno proizvede okoli 12.320 takšnih granat, kar je trikrat več kot vse zahodne zaveznice Ukrajine skupaj.

• EU/NATO: Stroški proizvodnje 155 mm granat v državah EU se gibljejo med 3.000 in 5.000 EUR na enoto, pri čemer lahko naprednejše različice stanejo do 8.000 EUR.

• Rusija: Tank T-90: Cena se giblje med 2,5 in 4,5 milijona USD, odvisno od različice in opreme.

• EU: Leopard 2A8 (Nemčija): Cena znaša približno 29 milijonov EUR.

Torej, ob enakem BDP bi lahko Rusija proizvedla za do 5-krat več orožja, ker so stroški proizvodnje nekajkrat nižji kot denimo v EU ali NATO državah. Ob tem, da ima Rusija vzpostavljeno velikoserijsko vojaško proizvodnjo, česar EU države nimajo. In ob tem, da Rusija za obrambni proračun namenja bistveno večji delež proračuna kot zahodne držav. Zato je vojaško bistveno močnejša, kot se zdi na podlagi primerjave njenega nominalnega BDP.

Prav to podcenjevanje Rusije (da je manjša od Italije ali od Španije in Portugalske skupaj ali da je zgolj bencinska črpalka z jedrskim orožjem itd.) je pripeljalo do vojaškega podcenjevanja Rusije. Pripeljalo je do ocen, da se bo Rusija prej izčrpala v vojni v Ukrajini kot zahodne zaveznice. Kar se je izkazalo kot usodna napaka. V vojni v Ukrajini so se bistveno prej gospodarsko in vojaško izčrpale zahodne države, ki vojaško niso sposobne slediti ruski vojaški in industrijski dinamiki. Višje cene stanovanj in zdravstvenih storitev v zahodnih državah pač na bojišču ne štejejo nič. Ob številu vojakov šteje zgolj sposobnost zagotavljanja zadostnih količin streliva in orožja.

Če zahodne države ne bi podcenjevale Rusije (in njenega BDP), je najbrž ne bi zapletle v (za Ukrajino in EU) usodno vojno v Ukrajini.