V času energetske krize so se cene plina za poslovne odjemalce povišale za 100 % (manjši odjemalci) do 150 % (največji odjemalci) glede na leto 2019. Za največje industrijske odjemalce plina so bile cene plina konec leta 2024 še vedno za 75 % višje kot leta 2019. Za manjše odjemalce so cene še za 15 % do 50 % višje kot za največje odjemalce in za 60 % višje kot leta 2019.

Slika 1: Cene zemeljskega plina v industriji v Sloveniji glede na velikost odjema, z vsemi dajatvami (EUR/kWh)

Vir: SURS.

V času energetske krize so se cene električne energije za poslovne odjemalce povišale za 140 % (manjši odjemalci) do 235 % (največji odjemalci) glede na leto 2019. Leta 2024 so bile za največje industrijske odjemalce cene elektrike še vedno za 220 % višje kot leta 2019. Za manjše odjemalce so cene še za 20 % do 30 % višje kot za največje odjemalce in za 90 do 170 % višje kot leta 2019.

Slika 2: Cene električne energije v industriji v Sloveniji glede na velikost odjema, z vsemi dajatvami (EUR/kWh)

Vir: SURS.

Slika 3 kaže, da so bile konec leta 2024 za največje industrijske odjemalce cene plina za 75 % višje kot leta 2019, cene električne energije za največje industrijske odjemalce pa so bile za več kot 200 % višje kot leta 2019. Cene energije so trajno povišane, kar povsem spreminja ekonomiko poslovanja podjetij.

Slika 3: Cene električne energije in plina za največje industrijske odjemalce v Sloveniji, z vsemi dajatvami (EUR/kWh)

Vir: SURS.

Sliki 4 in 5 kažeta primerjavo slovenskih cen plina in elektrike za gospodinjstva in poslovni odjem s povprečnimi cenami za države EU. Sliki kažeta, da so se pri plinu cene za gospodinjstva in gospodarske subjekte v času energetske krize povečale enako kot v povprečju EU. Pri električni energiji pa je slovenska vlada – za razliko od ostalih EU držav – zaščitila zgolj gospodinjstva, kjer so se v času energetske krize cene celo nekoliko znižale glede na povprečje držav EU.

Slika 4: Cene električne energije in plina za gospodinjski odjem v Sloveniji in EU (EU=100)

Vir: SURS.

Za razliko od tega pa so se cene za gospodarske subjekte v Sloveniji povečale za več kot 25 % bolj kot v povprečju EU držav. Če so bile cene elektrike za poslovni odjem pred začetkom energetske krize v Sloveniji za 20 do 25 % nižje od povprečja EU držav, pa so se v času energetske krize dvignile celo nad povprečje držav EU. Slednje pomeni, da so druge države EU bolj učinkovito zaščitile svoje gospodarske subjekte pred povišanjem cen električne energije.

Slika 5: Cene električne energije in plina za poslovni odjem v Sloveniji in EU (EU=100)

Vir: SURS.

Industrijska proizvodnja in poraba električne energije v industriji v Sloveniji

Zaradi povišanih cen energentov, predvsem električne energije, so bila podjetja v energetsko intenzivnih dejavnosti (EID) prisiljena bodisi močno zmanjšati proizvodnjo (denimo v industriji železa in jekla, papirni, kemični, kovinski in nekovinski industriji) ali pa celo zapreti posamezne proizvodne obrate (denimo zaprtje obrata proizvodnje primarnega aluminija v Talumu). Slika 6 kaže trendno upadanje proizvodnje pet energetsko intenzivnih panog po začetku energetske krize. Negativni šok je v nekaterih panogah že večji kot v času Covid krize. Obseg proizvodnje v papirni, kemični in nekovinski industriji se je zmanjšal za 20 do 25 % glede na leto 2021, medtem ko je v kovinski industriji in proizvodnji gumarskih in plastičnih izdelov proizvodnja nižja za 5 do 7 % glede na leto 2021. Teh 5 EID pomeni skoraj 50 % vse porabe energije v industriji in ima 25 % delež v proizvodnji, izvozu in zaposlenosti industrije.

Slika 6: Dinamika slovenske energetsko intenzivne industrijske proizvodnje (12m povprečje; 2021=100)

Vir: SURS.

Obseg proizvodnje v 5 energetsko intenzivnih dejavnostih je v drugi polovici leta 2024 in prvem četrtletju 2025 v povprečju za okrog 14 % nižji, kot je bil leta 2021, medtem ko se je rast celotne industrije po letu 2022 povsem zaustavila.

Slika 7: Dinamika slovenske energetsko intenzivne industrijske proizvodnje (12m povprečje; 2021=100)

Vir: SURS.

Posledično se je poraba električne energije v industriji v Sloveniji v letih 2024 in 2025 zmanjšala za 15.3 % glede na leto 2021. Glavna razloga sta predvsem (1) visoke cene energije in posledična zmanjšana konkurenčnost energetsko intenzivnih panog in zmanjšanje njihove proizvodnje in (2) zmanjšano izvozno povpraševanje zaradi stagnacije v glavnih trgovinskih partnerjih v EU po začetku vojne v Ukrajini.

Ključno vprašanje je: ali lahko vlada z ukrepi za zamejitev cen energije oziroma za omejitev njihvega učinka še reši slovensko gospodarstvo oziroma ali si to sploh želi.