Kitajsko tehnološko dohitevanje oziroma celo prehitevanje se ne dogaja samo v zelenih tehnologijah in čipih, pač pa se je zgodilo tudi na področju umetne inteligence. Ta teden je kot bomba odjeknila novica, da je “neki” Liang Wenfeng na Kitajskem oblikoval nov bot umetne inteligence (velik jezikovni model) DeepSeek, ki se je na neodvisnih testih izkazal z boljšimi performansami kot bvis ostali ameriški boti, boljši tudi od zadnje verzije OpenAI GPT. “Strašljivo” dejstvo pa je, da Liangu uspelo svoj bot natrenirati zgolj za delček (3 % !!!) vsote, ki ga je Open AI porabil za treniranje svojega bota. Zadnja verzija DeepSeek-V3 je bila razvita v zgolj 2 mesecih in za zgolj 5.6 mio dolarjev.
Nekateri pravijo, da je DeepSeek za umetno inteligenco to, kar je BYD za električne avtomobile.
A Chinese computer nerd is stunning tech experts with a bargain price AI tool that beats the world’s top players on several benchmarks.
Liang Wenfeng’s system, called DeepSeek-V3, has powers of “reasoning” that match or beat those of the equivalent devices by the world’s top tech companies, at a better cost, tests show.
“DeepSeek-V3 has emerged as the strongest open-source model currently available and achieves performance comparable to leading closed-source models,” said Supreeth Koundinya, a tech analyst in India.
‘Brilliant young minds’
While Liang and his colleagues spent more than a billion yuan over recent years to research and develop AI systems, the ground-breaking new model, DeepSeek V3 LLM, was developed in two months with a budget of just US$5,580,000, the cost of a single nice apartment in Monaco or Hong Kong.
In contrast, Meta’s minimum AI budget for the financial year is a staggering US$38,000,000,000.
“Sometimes having less means innovating more,” said San Francisco angel investor Henry Shi, writing on X yesterday. “DeepSeek proves you don’t need billions in funding, hundreds of PhDs, a famous pedigree; just brilliant young minds, the courage to think differently and the grit to never give up.”
Cheap and cheerful
How did it happen? Liang, born in Guangdong, enrolled in Zhejiang University in Hangzhou where he worked on teaching computers how to see like humans do. Spotting an opportunity, he moved into the computer side of stock market trading, where he made solid money.
In his 30s, he saw a different opportunity and used the cash he had made to start an AI firm, called DeepSeek.
The Hangzhou-based start-up was invisible – until a recent series of tests showed that his cheap and cheerful recent model performed better at a lower cost than the best efforts of heavily financed top AI models developed by Meta Platforms and OpenAI, creator of ChatGPT.
Meeting China’s leaders
Liang, now 40, moved further into the spotlight on Monday this week, when he appeared at a symposium hosted by China’s Premier Li Qiang in Beijing–and became seen as the country’s face of AI.
The US government has been trying to halt China’s development by forcing companies and countries around the world, including in China-owned Taiwan island, to stop selling all but the most basic chips and chip-making equipment to the developing Asian country.
The western media justified the move by saying that China was using the chips for the military, but the west’s own experts, at MIT, said 99.9 per cent were used for civilian purposes, such as to enable the functioning of medical scanners and engineering equipment.
Vir: Nury Vittachi via X
Ta teden so socialna omrežja ponorela v tekmovanju, kdo bo bolj nazorno predstavil razlike med DeepSeek in OpenAI GPT. Spodaj več o tem. Meni se je zdela zanimiva razlika v tem, kako DeepSeek in OpenAI GPT odgovorita na vprašanje, naj vizualno predstavita Pitagorov izrek. Tudi jaz sem šel poskusit oba in v eni varianti zahteval vizxualno predstavitev, v drugi pa PPT predstavitev Pitagorovega izreka ter nekaterih drugih zanimivih vprašanj, ki so se mi utrnila. DeepSeek se je res izkazal kot boljši.
Ti Kitajci so nori!
AI ne ustvarjajo, da bi se le-ta uporabila v škodo svojim kreatorjem, proti njihovim intresom. Vsi ostali človeški izumi so dopuščali uporabo proti vsem, tudi proti svojim tvorcem. Npr. orožje: z dinamitom se lahko ubije sovražnika, pa tudi njegovega tvorca, izumitelja. Pri AI se to ne bo smelo zgoditi.
Kdo je tehnični kreator AI: velike skupine specialistov, ki jih organizira (beri: financira) velika korporacija, bogata z resursi (denar, hardware).
Korporacije obvladujejo (v praksi, ki je enotna povsod po svetu) vplivni posamezniki, lastniki kapitala. Ti lastniki so nosilci pojavnosti AI, ne pa intelektualni kreatorji, specialisti informatike in drugih znanosti za mizo in pred ekranom. Le-te angažira in jih postavi v produkcijski stroj, in zlasti nadzira! – korporacija, katere ključne odločitve, usmeritve so rokah lastnikov. Za temeljne usmeritve AI, z vidika koristi za njene tvorce, skrbi peščica subjektov odločanja. In to dobro, odločno. Lastniški interesi usmerjajo tvorce AI na kritičnih področjih. To so »tista«, ki se tičejo lastnikov samih. Ostala področja se lahko mirno prepusti strokovnjakom iz znanosti.
AI ima po svojih učinkih vpliv na človeka, na njegovo stanje in ravnanje. Pa tudi na skupine ljudi, države in populacijo vsega planeta. Zato je treba globalne odločitve AI prikazati kot korist vsega človeštva ali vsaj ožje grupacije (države) – kolikor se pač da. Dejansko pa mora biti vselej v korist kreatorjev, lastnikov. Ker si ti dve usmeritvi (peščica subjektov odločanja proti ostali populaciji) nasprotujeta, mora biti AI sposobna sama prikazati svoje učinke (usmeritve) kot korist za vse. »Lepe« ideje, AI še lepše podpre s svojim medijskim PR delovanjem, z izvirnimi prispevki, kreacijami. Ne le tekstualnimi, ampak tudi na drugih področjih delovanja AI: s finančnimi, v prave žepe. Po potrebi jih lepo prikaže in intelektualno obazloži, samo da dejanska usmeritev ostane ista: to je v korist lastnikov kot odločujočih subjektov, kreatorjev. Do tega razkoraka pride prej ali slej in je že sedaj očiten.
Temelj AI pa je zastavljen tako, da peščica subjektov odločanja v nobenem primeru pa ne bo izgubila vpliva nad osnovnimi usmeritvami in rešitvami AI. Le-te morajo biti vedno v njihovo korist. Enako je z učinki AI. Kjerkoli in vselej.
In potem smo v sedanji zgodbi, ki se že odvija v svetu kapitala in megakorporacij. Z aktivnostjo AI ali brez, enako. To pa je razpoznavno že sedaj. AI ne bo smela spremeniti glede tega ničesar. Usmerjana in stimulirana bo samo za prikritje koristi pravih lastnikov – izza javno razglašenih ciljev oz. koristi vsega človeštva ipd. ali vsaj širših družbenih skupin: držav, korporacij, »obrambnih« zvez in podobno. To bo novi svetovni red, ustvarjen z AI v korst »vseh«, vsega planeta, samo da bo ostalo isto kot je že sedaj.
AI se bo še lažje udinjala za »stabilnost«, ki je lepa beseda, kajne. Da se zagotovi odločilen vpliv teh posameznikov nad vsem in vsemi. Kot je to že sedaj. AI ne bo smela v temelju spremeniti prav ničesar, ker bi to bilo dejanje proti svojim stvarnikom, kreatorjem. Samo definicije se bodo spremenile, bolj umetelno bo izdelano prikritje pravih ciljev z novimi vrednotami in novimi definicijami. Na višjem nivoju. In še bolj trdimi prijemi.
A se komu zdi, da se je že začelo s tem? Še predno so začeli javno govoriti in na veliko mahati z AI?
Nad bodočnostjo, kamor nas bo peljala AI, pa visi ena težava, če temu lahko tako rečemo. Ker je kreator AI človek (katerikoli že), in ker smo ljudje nepopolna bitja, je tudi naša produkcija nepopolna. To se sicer vidi bolj poredkoma, ker je vse sofisticirano in povezano, pa vendar. AI bo lahko spreminjala tudi sebe, vendar ne tako, da bi bila proti svojim stvarnikom.
Všeč mi jeVšeč mi je