Zahodne države postopno vendar nezaustavljivo demografsko izumirajo, ker (kot sem tukaj že večkrat zapisal) so mladi prebivalci zahodnih držav izgubili željo po razmnoževanju. Vlade zahodnih držav in mednarodnih organzacij zato stavijo na priseljevanje – da bo stalen neto pritok migrantov zapolnil luknjo v aktivnem prebivalstvu in prek plačevanja prisepevkov in dohodnine tudi zapolnil luknje v javnih blagajnah (zadravstevi in pokojninski), ki nastajajo zaradi starajočega domačega prebivalstva. Vendar se zdi, da so te predpostavke izgrajene na trhlih temeljih. Že nekaj akademskih raziskav, nazadnje za Dansko in nova za Nizozemsko, je pokazalo, da je neto fiskalni prispevek migrantov dejansko negativen.
Pravkar objavljena raziskava za Dansko (Jan van de Beek, Joop Hartog, Gerrit Kreffer, Hans Roodenburg, The Long-Term Fiscal Impact of Immigrants in the Netherlands, Differentiated by Motive, Source Region and Generation, december 2024) je uporabila zelo podrobne mikropodatke o fiskalnih prispevkih in socialnih transferjih celotnega prebivalstva za leto 2016. Na podlagi teh podatkov so avtorji izračunali diskontirane življenjske neto prispevke priseljenskega prebivalstva glede na domače prebivalstvo, pri čemer so razlikovali glede na motiv priseljevanja in glede na poreklo priseljencev (87 izvornih regij). Izračuni kažejo, da je neto fiskalni prispevek delovnih migrantov pozitiven, medtem ko so neto fiskalni prispevki priseljencev, ki pridejo na študij, družinskih članov in azilantov negativni.
Spodnja slika kaže bistevno razliko med domačim prebivalstvom in priseljenci. Domači prebivalci so “breme za proračun”, ko so mladi (v povprečju do 20. leta) in ko so stari (v povprečju po 60. letu), v vmesnem času (v času aktivne delovne dobe) pa imajo pozitiven prispevek k javnim blagajnam. Njihov življenjski neto prispevek je pozitiven. Za razliko od domačih prebivalcev pa samo 20 % vseh priseljencev v življenjskem obdobju neto pozitivno prispeva v javne blagajne. Skupine priseljencev z velikimi poztivnimi prispevki prihajajo iz Skandinavije, anglosaksonskega sveta in nekaj drugih držav, kot sta Francija in Japonska. In naprej, priseljenci zahodnega porekla (iz zahodnih držav) imajo neto pozitiven prispevek samo, če se priselijo v starosti med 16 in 50 let. Vsi ostali (nezahodni) priseljenci pa imajo neto negativen prispevek k javnim blagajnam, ne glede na to, kdaj se priselijo.
Spodnja tabela kaže, da imajo domači prebivalci v povprečju nevtralni učinek na javne blagajne (predzadnja vrstica v tabeli), povprečen prebivalec Nizozemske (domačini in priseljenci) pa imajo neto negativen fiskalni učinek v življenjski dobi (-65 tisoč evrov). Zahodni priseljenci imajo neto pozitiven učinek (42 tisoč evrov), nezahodni priseljenci pa močno negatovni prispevek v življensjki dobi (-167 tisoč evrov).
Spodnja slika kaže, da se rezultati dramatično razlikujejo glede na motiv priseljevanja. Delovni migranti, ki vstopijo pred 60. letom, imajo pozitiven neto prispevek v javne blagajne (več kot 100 tisoč evrov na priseljenca), če pridejo med 20. in 50. letom. Priseljenci z drugimi motivi (študij, družina, azil, drugo) pa vsi prinašajo negativne neto prispevke ne glede na starost prihoda. Do 70. leta starosti znaša ta neto negativni prispevek okoli 400 tisoč evrov za prosilce za azil in okoli 200 tisoč evrov za družinske migrante. Negativni prispevek je še posebej velik pri prosilcih za azil iz Afrike in Bližnjega vzhoda.
Zakaj prihaja do teh razlik med domačimi prebivalci in priseljenci različnega izvora? Raziskava kaže, da problem načeloma ni v razlikah v izobrazbi. Vrzel med neto prispevki posameznikov s priseljenskim ozadjem in posameznikov brez priseljenskega ozadja ne izvira iz dosežene ravni izobrazbe, temveč iz donosov od šolanja. Rezultati šolske uspešnosti druge generacije pri starosti 12 let glede na socialno ozadje so podobni rezultatom domačih nizozemskih otrok, podobna je tudi najvišja dosežena izobrazba za dane rezultate testov, vendar so dohodki priseljencev za dane stopnje izobrazbe nižji, prav tako neto prispevki. Torej vrzel nastaja tudi v drugi generaciji priseljencev, saj ti kljub načeloma enaki izobrazbi kot domačini ne dosegajo enakih dohodkov. Vzrok je najbrž v tem, da so domačini in priseljenci kljub načeloma enaki izobrazbi zaposleni v različnih sektorjih oziroma da so priseljenci zaposleni v sektorjih z nižjimi plačami.
In kot kaže spodnja slika, so razlike v neto fiskalnih prispevkih priseljencev tem večje, čim večje so kulturne razlike med matičnimi Nizozemci in priseljenci. “Kulturna razdalja” do afriško-islamskih držav je velika in njihovi izseljenci prinašajo velike neto fiskalne stroške, razdalja do konfucijskih držav pa je skromna in njihovi izseljenci v povprečju prinašajo največje neto koristi.
Torej stava na to, da bo priseljevanje rešilo probleme v javnih blagajnah, ki nastajajo zaradi zmanjšane rodnosti domačega prebivalstva, sloni na zelo trhlih temeljih. Pomembno je, od kod prihajajo ti priseljenci in s kakšnim motivom. Te ugotovitve imajo seveda tudi pomembne politične implikacije. Nemška odprtost do nekontroliranega priseljevanja, ki jo je spodbujala tudi Angela Merkel, se ni dobro izšla. Večina priseljencev iz Sirije in Afganistana je ostala nezaposlenih, torej z negatvnim prispevkom k javnim blagajnam, hkrati pa je to priseljevanje povzročilo politično polarizacijo in vzpon skrajnejših strank (AfD), ki svojo popularnost gradijo na nasprotovanju dosedanji migracijski politiki. Posledično se tudi ostale stranke, da bi ujele sentiment volilcev, pomikajo v desno.
Dodatek (glede na prejete komentarje)
Je mogoče te ugotovitve posplošiti na vse države, tudi na Slovenijo? Ne povsem. Treba je upoštevati vsaj tri dejavnike pri razumevanju diferencialnih neto učinkov priseljencev na javne blagajne.
Prvič, teh ugotovitev ni mogoče posploševati za vse države. Analiza je narejena za Nizozemsko (podobne analize so tudi za Dansko, Švedsko itd.), kjer imajo večji delež migrantov in večji delež prosilcev za azil. Pri nas azilantov ni veliko, zato velik del negativnih fiskalnih učinkov pri nas odpade.
Drugič, treba je upoštevati učinke družinskih članov. Večina analiz to izpušča, ta analiza za Nizozemsko pa jih upošteva. Običajno se namreč priseli en delovni migrant, nato sledi združitev družin. In ker imajo priseljenci iz nezahodnih držav večje število otrok od zahodnih in ker njihove žene običajno niso zaposlene, ima to velik vpliv na fiskalne stroške (za zdravstveno blagajno, za stroške šolanja, za socialne pomoči), ker so zavarovani po očetu, ki edini dela in ker ne dosežejo dohodkovnega cenzusa na družinskega člana.
Tretjič, treba je upoštevati razlike v strukturi zaposlitev med domačini, zahodnimi in nezahodnimi priseljenci. Nezahodni priseljenci običajno delajo slabše plačana delovna mesta (komunala, gradbeništvo, turizem, delno industrija) in velikokrat so “sposojeni” od agencij za posredovanje delavcev. To pomeni, da večinoma delajo na minimalni plači, razliko pa dobivajo v gotovini. In to seveda pomeni, da zelo malo prispevajo iz naslova dohodnine in socialnih prispevkov, hkrati pa dobivajo precejšnje transferje iz proračuna za družinske člane. Zato je njihov neto fiskalni učinek, če niso samski, v povprečju negativen.
Sicer pa seveda velja, da priseljenci pozitivno prispevajo h gospodarski rasti, ker brez njih morda gradbeništvo in del industrije in turizma ne bi delovali.


Če če bi ta raziskava vrgla senco na sedanjo politično narativo, se najprej presodi kakšen vpliv bi lahko imela na kratkoročni politični sceni.
Ko nezmotljiva in iznad vsakega dvoma EU politika pravi, da so migranti makroekonomsko koristni, potem je treba nasprotna mnenja zatreti. Ne po azijsko, ampak »demokratično«, kot se za Evropo spodobi.
V strokovnih revijah se te raziskave in odgovore (polemike) nanje ignorira, (Klaus Schwab: »We own the science, and the world should know that«) Kaj je prava znanost? Tisto kar piše v najbolj verodostojnih revijah! Heretičnim strokovnim revijam se zniža rating in po potrebi financiranje (naj uredniki raje malo pomislijo prej!), v strokovnih medijih, ki so pod nadzorom »demokracije« pa se na istem strokovnem področju objavlja veliko drugih, aktualnih tem.
V glavnih medijih za splošno javnost pa se objavi alarmantne novice, ki bolj pritegnejo pozornost povprečnega bralca.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pa še …
Kaj pa pomeni odliv sredstev ( tudi izpad DDV in zmanjšanje BDP ) ko se bodo ekonomski migranti vrnili po upokojitvi domov in trošili tam pokojnine , ki jim jih bomo izplacevali ?
Avstralija, koliko ki je znano, zniža pokojnino 20% če ne živiš tam oziroma se periodično ne vračaš v Avstralijo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Raziskavi tudi pokazeta eno od kljucnih dejstev, ki jo dananja EU z Urshulo VDL na celu, zeli izniciti. In sicer, da ima vsaka clanica svojo migracijsko in azilno situacijo, ki je znacilna zgolj zanjo. EU clanice so si v migracijski in azilni politiki torej sorodne, niso pa si enake. EU politika in eurobirokracija bi morali upostevati to dejstvo. Pakt o migracijah in azilu, ki je bil sprejet 2024 in katerega namen je poenotenje migracijske in azilne politike v EU, ki se bo po novem urejala z Uredbami in ne vec Direktivami, je torej politika rizika. Namrec, prinesla bo zeljene rezultate na dolocenih segmentih ( npr. nezakonite migracije) in zgolj enim clanicam. Ceprav Urshula VDL oz. EK in liberalni del EU politike ne priznavata Orbanovih pomislekov glede smiselnosti in ucinkovitosti Pakta, pa bi bilo morebiti pametno, da bi si vseeno vzeli dodatni cas in se enkrat preucili taksne in podobne raziskave in se bolj poglobili, se posebno v negativne posledice, ki jih lahko prinese nacrtovani Pakt. Tudi Slovenija kot tranzitna drzava…
Všeč mi jeVšeč mi je
Podpredsednik švedske Scanie, ene od največjih proizvajalcev tovornih vozil v Evropi je že pre leti dejal v zvezi z migranti iz afriških in bližnjevzhodbih držav:
“Za te ljudi je dosežek že, če redno pridejo v službo”
Da vam dam svojo izkušnjo iz mojega podjetja. Edini izvenevropski delavci, ki so uporabni so Filipinci. Indijci, Nepalci, Afričani,…pozabite! V visoko zahtevnih industrijskih okoljih, ki zahtevajo doslednost, odgovornost, natančnost in sposobnost za kolektivno delo so neuporabni. Zakaj so Filipinci drugačni? Ker gre za krščansko kulturo. In ker govorijo (bolj ali manj) angleško. Tudi Indijci govorijo angleško, pa so neuporabni (vse najete smo odpustili). Ker nikoli ne bodo priznali napake in ker so največji bleferji med vsemi. Afričan sploh ne razume zakaj bi moral priti točno na delo in zakaj mora biti vsak komad dober in zakaj obstaja norma.
Evropa ne samo, da ima samo strošek z njimi, z njimi dela dobesedno samomor. Populacije, ki prihajajo iz istega (krščanskega) civilizacijskega okolja se bistveno lažje integrirajo ker imajo isti ali podoben vrednostni okvir. Integracija (s kasnejšo asimilacijo) pa je ključna za kakršnokoli uspešno migracijsko politiko.
Slogan “Diversity is strenght!” je čisti BS.
Moč je v homogenosti populacije. Elite nočejo, da bi to vedeli.
Bilo bi neprimerno ceneje, da bi vzpodbujali domačo nataliteto, z ugodnostmi za matere, daljše porodniške dopuste, podporo mladim družinam itd. Vse to bi predstavljalo delček stroškov, ki jih ima Evropa z migranti. Zakaj tega ne počnemo v Evropi(Slovenija, Madžarska in še kdo na posameznih področjih so tukaj idelne zjeme)?
Ker je skriti cilj evropske globalistične elite uničenje evropskih narodov in njihovih držav ter oblikovanje podobne amorfne mase populacije kot je v ZDA. Zakaj?
Ker sta narod in nacionalna država atraktorja, ki omogočata politično koncentracijo sil. Le ta pa je predpogoj za kakršenkoli uspešen upor proti prevladujoči nadnacionalni globalistični liberalni eliti.
Všeč mi jeVšeč mi je
The idea that it’s a good thing to focus on diversity, equity and inclusion, or DEI, is under fire in the US
https://www.bloomberg.com/news/articles/2024-12-02/dei-why-companies-are-backing-away-from-diversity-programs?cmpid=010725_morningamer&utm_medium=email&utm_source=newsletter&utm_term=250107&utm_campaign=morningamer
Všeč mi jeVšeč mi je
Me zanima, kako bi ti grafi zgledali, ce bi jih sestavil samo za lokalno prebivalstvo, a bi jih razbil na 2 skupini, locil pa po placah oz. produktivnosti. Predvidevam, da bi dobil podobno sliko in da bi obstajalo veliko stevilo lokalcev, ki v zivljenju vec pocrpajo kot prispevajo.
Skratka, sprasujem se ce je negativni doprinos iz “oranzno/rdecih” drzav posledica njihova “kulture”, ali pa pac dejstva, da se od tam priseljujejo k nam tisti ta ne-produktivni.
Potrebujemo pa, mimogrede, tako produktivne kot neproduktivne, tudi ce so slednji net-negative za proracun. Za vsakih par uvozenih inzinirjev je pac treba tud kaksnega frizerja al pa smetarja pripeljat. Iz Svedske zal frizerji k nam ne hodijo, tko da kaj dosti izbire od kod pridejo niti nimamo.
(disclaimer: V Amsterdamu zivim zadnjih 13 let, kjer vec kot 50% prebivalcev ni bilo rojenih na Nizozemskem)
Všeč mi jeVšeč mi je
Pred leti sem imel priliko govoriti z direktorjem in lastnikom zelo uspešne nemške jeklarne. Govorila sva o turških delavcih. Takole je dejal:
“Prva generacija opravlja enostavna najtežja in najslabše plačana delovna mesta. Srečni so, da imajo streho nad glavo, da niso lačni in da imajo redne prihodke. Druga generacija je lahko ena od najboljših. Hodili so v nemške šole od malega, imajo željo se dokazati in imajo energijo za napor, ki je za to potreben.”
Kaj pa tretja generacija? Ta je identitetno izgubljena. Ne ve več kateremu svetu pripada. Veliko se ih vrača h koreninam še posebej, če gre za ljudi iz nekrščanskega civilizacijskega okolja (muslimani, afričani, ne pa kitajci etc.).
Če gledate kompozicijo tujih borcev Islamske države, jih je od več kot 100 tisoč, 70 tisoč prišlo iz Evrope (ostali predvsem iz Srednje Azije). Zakaj? Zakaj jih evropska demokracija, človekove pravice, “woke kultura”, etc. ni prepričala? Je mogoče to zato ker v družini dobivajo vrednostni sistem, ki je drugačen od okolja kamor so imigrirali njihovi predniki?
Vem, da ni politično korektno, ampak edini način, da imigracija res uspe, je asimilacija na dolgi rok. Ključni pogoj za to je, da ti ljudje ne živijo v getih (kot pri nas Albanci v Kranju). Ker potem nastaja paralelna družba, ki ima učinek rakavega tkiva na družbeno telo. To še posebej velja v okoljih kjer je delež tujega prebivalstva večji od 5%. Spomnim se, da sem bral švedsko študijo na to temo pred leti, kjer je omenjeno teh 5%, vendar se na žalost ne spomnim avtorja in naslova.
Zanimivo je tudi opažanje prijatelja, enega od bivših vodij v Rudniku Velenje:
“Za časa SFRJ so se delavci iz Juga hitro asimilirali. Živeli so v isti državi in kulturnega pritiska ni bilo. Asimilacija je potekala praktično nevidno in brez ovir. Po osamosvojitvi, ko se je odkrito razbohotel slovenski nacionalizem (ki je bolj verbalen kot dejanski) , pa so se delavci iz Juga začeli zapirati v svoja okolja. Asimilacija se je bistveno upočasnila tudi pri drugi generaciji.”
Všeč mi jeVšeč mi je