Spodnja slika iz Forbesa kaže, kako nekateri na Zahodu vidijo vojno v Ukrajini – kot vojno za naravne vire. Kot lahko vidite, danes poteka bitka za zavzetje “najbolj vrednih” pokrajin. Luhansk in Donetsk, ki sta že skoraj v celoti pod rusko kontrolo, sta glede naravnih virov ovrednoteni na skupaj 7 tisoč milijard dolarjev. Herson in Zaporožje, ki sta tudi večinoma pod rusko kontrolo sta ovrednoteni na dobrih 600 miloijard dolarjev. Veliko naravnih virov ima še Dnipropetrovsk (ovrednoteneo na 3 tisoč 500 milijard dolarjev). Regije zahodno od Dnjepra, za katere Rusija nima veliko interesa in ki naj bi morda nekoč tvorile “Novo Ukrajino”, ki se bi lahko vključila v EU in Nato, nimajo veliko naravnih virov – ovrednoteno vse skupaj na nekaj več od regije Zaporožje. Regije pod rusko kontrolo imajo tudi največ rodovitne zemlje, kar bo ključno v prihodnosti za proizvodnjo hrane.
Je torej vojna v Ukrajini zgolj prikrita vojna za naravne vire? Delno najbrž res. Vendar ima po mojem mnenju geopolitika bistveno večji vpliv od naravnih virov. Če bi ZDA prek Nata v Ukrajini kontrolirale Ukrajino, bi bile vojaško na meji z Rusijo in bi seveda strateško ogrožale rusko varnost. Rusije v preteklih desetletjih ukrajinski naravni viri niso kaj preveč skrbeli, niso imeli problemov s tem, da je Ukrajina (njeni oligarhi) sama izkoriščala svoje naravne vire in izvažala hrano. Rusija ima dovolj lastnih naravnih virov, ki jih ne izkorišča optimalno. Problem za Rusijo je nastal šele, ko so na vrhu Nata leta 2008 Ukrajino dali na listo potencialnih članic Nata. Šele takrat je Rusija začela z diplomatsko ofenzivo.
DAMIJAN blog 
No, Forbes je ozabil povedati še nekaj; če kombiniraš skupaj vire Ruske federacije in Novorosije (vzhod in jug) Ukrajine, dobiš dominantnega svetovnega dobavitelja od žita, nafte, plina, železa, titana, antracita, redkih zemelj, urana,…
Ne samo, da s tem postaneš strateški dobavitelj, ki se ga ne da ignorirati (sankcionirati), postaneš “market maker” in bistveno vplivaš na oblikovanje nivoja cen. In s tem se zasluži še bistveno več kot s samim rudarjenjem. Da političnega vpliva v svetu niti ne omenimo. Če imaš surovine, ki jih drugi nujno rabijo, lahko zahtevaš, da ti drugi plačujejo v tvoji lastni valuti. Kar pomeni finančno suverenost (se v primeru Rusije že pospešeno dogaja) in še eno področje manj za dolarsko dominacijo (z ustrezno zmanjšanim seignorage-om za Ameriko).
In na dolgi rok: ko se bo sesula zahodna financializirana ekonomija (kar je samo še vprašanje časa) bodo na suhem ostali tisti, ki bodo imeli realno premoženje in ki bodo v manjši meri vpeti v sodobni finančni svet. Kdo je to? Rusija!
Za to, 14 tisoč milijard USD ukrajinskih naravnih bogatstev se je pa že vredno boriti. Samo koristnega idiota je potrebno najti, ki bo umiral za nas. Vzhodni Slovani (nekoč so jim rekli untermenschen) so kot nalašč za to.
Ne, ne, Marko, motiš se. Gre vendar za demokracijo, človekove pravice, “rules based order” (pozabite na mednarodno pravo), ponovno najdeno suverenost držav (Ukrajino), ki smo jo prej poteptali z “neskončno lahkoto” (Libija, Irak, Srbija,…).
Je pa zanimivo, da je Forbes, da nekaterih ameriških kongresmanov in senatorjev (Lindsey Graham-anybody?) niti ne omenjamo, začel s to zgodbo. Očitno zahodnjaki ne verjamejo več dovolj v demokracijo, človekove pravice in “rules based order”, da bi bili pripravljeni metati stotine milijard v ukrajinsko vojno.
Treba jih je prepričati z argumentom, ki je bolj otipljiv.
Všeč mi jeLiked by 1 person