V Avstraliji poteka velika interna debata ali lahko država v celoti preklopi svojo porabo energije samo na obnovljive vire sonca in vetra. Dick Smith (svojevrsten aktivist) je za televizijsko mrežo ABC povedal, da je nemogoče državo poganjati zgolj na obnovljive vire energije (OVE), nakar so na ABC najeli “fact-checkerje“, ki so – glej ga zlomka – pokazali, da obstajajo štiri države (Albanija, Butan, Nepal in Paragvaj), ki 100-odstotno delujejo na OVE.

Problem tega konkretnega “preverjanja dejstev” je dvojen. Prvič, avstralski “fact-checkerji” so malce zmanipulirali zadevo tako, da so “pozabili” omeniti, da navedene 4 države skorajda 100 % celotne proizvodnje električne energije (EE) proizvedejo s hidroelektrarnami. Vzame vam 15 minut čas, da na Our World in Data (OWiD) snamete podatke in narišete spodnji graf ter sami preverite dejstva. Kot lahko vidite, vse države z visokim deležem eletrike iz OVE to dosegajo primarno iz hidroenergije, nato pa iz biomase. Ni je države na svetu, ki bi ji uspevalo priti blizu temu, da bi 100 % proizvodnje električne energije dosegala s proizvodnjo iz sonca in vetra. In nikoli ne bo.

Poglejte denimo Dansko in Portugalsko, ki imata velik delež elektrike iz vetrnih elektrarn (DNK 48.5 %, PRT 26.7 %), vendar pa morata manjko elektrike proizvajati iz hidro energije ter umazanega premoga in plina ali prav tako umazane biomase (Danska). Nato pa poglejte Švico, ki je najbližje idealu nizkoogljične proizvodnje elektrike – ima samo “samo” 66.6 % EE iz OVE (od tega je skorajda celota – 58.6 % hidro), vendar ima 97.5 % nizkoogljične EE, ker preostanek (30.7 %) pridobiva iz jedrske energije. Podoben primer je Švedska. Nato pa poglejte Nemčijo, ki želi, da bi ji cela Evropa sledila v njeni “energetski norosti” zapiranja jedrskih elektran in njenim nadomeščanjem s sončnimi in vetrnimi, kar v praksi pomeni, da zaradi občasnosti in nestanovitnosti proizvodnje elektrike iz sončnih in vetrnih elektrarn le 40% elektrike pridobiva iz OVE, 43.2 % pa iz premoga in plina (podatek je za leto 2021, ko so še obratovale jedrske elektrarne, ki so skupaj proizvedle 12 % EE).

Problem utemeljevanja elektroenergetskega sistema na OVE virih sonca in vetra je, da je tak sistem kronično nestabilen, ker sta veter in sonce zgolj občasna in nestanovitna vira, katere energije se ne da po ekonomsko razumni ceni shraniti z namenom izravnavanja proizvodnje in porabe elektrike in da je potrebno v ta namen kuriti premog in plin kot edina dovolj fleksibilna vira elektrike. Edini način približati se idealu nizkoogljične proizvodnje elektrike, je energetski sistem, ki temelji primarno na hidro in jedrski energiji (predvsem slednja je stalen (24/7/365) vir, medtem ko lahko hidro potencial niha v skladu s stanjem hidrologije) ter kombiniranjem tega še s soncem in vetrom (vendar največ 15 % do 20 %). Še vedno pa bo treba imeti v rezervi plinske elektrarne kot fleksibilni vir v primeru izpadov posameznih obratov ali za kratkoročno izravnavanje proizvodnje in porabe ter potrebe regulacije sistema. Seveda pa lahko ta plin naredimo bolj obnovljiv (vodik, biometan).

Druga manipulacija, ki so si jo privoščili avstralski “fact-checkerji” pa je, da so se fokusirali samo na električno energijo. Slednja predstavlja zgolj okrog eno četrtino vse primarne porabe energije. In če želimo zamenjati fosilne vire energije v prometu, transportu in ogrevanju, bomo v bodoče potrebivali za 3 do 4-krat več električne energije ali drugih nizkoogljičnih energentov (metanol, vodik, biometan ipd.). Kar seveda spet pomeni, da pri tem energetskem prehodu ne moremo pretirano računati na sonce in veter, pač pa bo treba bistveno več jedrske energije.

Sicer pa vprašajte Elona Muska, ki prodaja iluzijo električne prihodnosti v obliki e-avtov in hišnih baterij, zakaj svoje tovarne e-avtov v Berlinu noče poganjati s sončnimi elektrarnami. Ali zakaj tega nočejo proizvajalci čipov, ki gradijo nove tovarne v ZDA. Ali zakaj Bill Gates, še eden najbolj glasnih zagovornikov obnovljivih virov, prihodnost vidi v jedrski energiji (njegov projekt TerraPower, ki razvija jedrske reaktorje naslednje generacije).