Drago Babič

Pred kratkim je bila objavljena (pred)zadnja različica Nacionalnega energetsko podnebnega načrta, verzija 4., ki predstavlja osnovo za zadnji krog javne obravnave tega dokumenta. Konec junija bo vlada sprejela končno obliko dokumenta in ga poslala v Bruselj. S tem bo NEPN postal osrednji načrtovalni dokument Slovenije za področje energetike in podnebnih sprememb do leta 2030 z vizijo do leta 2040.

NEPN bo imel velike materialne posledice, tako za oskrbo z energijo vseh potrošnikov v Sloveniji, kot za finančno breme, ki ga bo morala Slovenija iz svojega BDP nameniti za njegovo realizacijo. Poleg tega bo doseganje v njem opredeljenih načrtov in ciljev s strani Evropske komisije tudi finančno sankcionirano. Predvsem bo predstavljal konkreten koncept energetike s podrobnim načrtom investicij, ukrepov in finančnih podpor, ki bodo potrebne za njegovo implementacijo.

Glede na to, da bo realizacija NEPN zahtevala velika sredstva in bo imel koncept oskrbe z energijo odločilen vpliv na uspešnost celotnega gospodarstva, bi moral biti pripravljen na osnovi najboljših znanstvenih dosežkov in najboljših svetovnih izkušenj. Na žalost ugotavljamo, da je ta verzija NEPN sestavljena v nasprotju s temi principi, v njem prevladujejo ideološke opredelitve, ki so brez znanstvenih osnov. Realizacija takega načrta bo pripeljala Slovenijo v velike težave, podobne kot jih ima sedaj Nemčija. Kljub enormnim vlaganjem energije ne bo dovolj na razpolago, poleg tega bo predraga. To bo vodilo v nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva, deindustrializacijo in vsesplošen gospodarski zastoj, v katerem bo blaginja prebivalstva Slovenije občutno nazadovala.

Naj navedem glavne pomanjkljivosti predlaganega NEPN:

1. Ideološko vztrajanje na pretiranem zmanjševanju porabe energije, tudi za ceno gospodarskega zastoja.
2. Ideološko vsiljevanje visokega obveznega deleža obnovljivih virov energije vetra in sonca z negativno diskriminacijo drugih nizkoogljičnih virov, predvsem jedrske energije in hidroenergije ter prehodno zemeljskega plina. Glavni cilj bi moral biti zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ob upoštevanju tehnološke nevtralnosti vseh virov energije.
3. Neustrezen energetski koncept s prevelikim deležem spremenljivih virov energije vetra in sonca, ki zahteva velika vlaganja v podporne sisteme hranjenja energije, nadomestno proizvodnjo v času, ko vetra in sonca ni dovolj ter ojačitve omrežja.
4. Posledica takega neustreznega energetskega koncepta bo najprej nezadostna in nezanesljiva oskrba z energijo, ki bo slonela na prevelikem uvozu energije.
5. Potrebne investicije v celotni energetsko podnebni sistem bodo občutno prevelike (NEPN navaja 58 milijard do leta 2030 oziroma okoli 9-10% BDP vsako leto), ki bodo presegale objektivne zmožnosti Slovenije in zahtevale občutno povečevanje okoljskih davščin.
6. Energija, predvsem električna energija, bo za končnega potrošnika dvakrat dražja, kot bi bila iz optimalnega energetskega sistema z manjšim deležem spremenljivih virov energije.
7. Tak energetski sistem ne bo bistveno zmanjšal emisij toplogrednih plinov, kar je glavni cilj evropske podnebne politike, saj bo treba v času, ko vetra in sonca ne bo dovolj, proizvajati energijo iz fosilnih virov oziroma jo uvažati (ki pa bo prav tako v istem časovnem obdobju iz fosilnih virov, denimo iz premogovnih termoelektrarn v Bosni in Hercegovini).

V nadaljevanju bomo podali naš predlog optimalnega sistema oskrbe Slovenije z energijo, ki bo bolje zagotavljal vse tri cilje energetsko podnebne politike, to je zanesljiva in zadostna oskrba Slovenije z energijo, oskrba z energijo po konkurenčnih cenah, ob čim manjšem negativnem vplivu na okolje, predvsem glede emisij toplogrednih plinov.