V sredo sem z žalostjo v srcu v tujih medijih prebral, da je kitajski proizvajalec električnih avtov in baterij BYD podpisal pogodbo z madžarsko lokalno skupnostjo v Szegedu o nakupu zemljišča za gradnjo tovarne električnih avtomobilov. Zakaj sem bil žalosten? Zato, ker te pogodbe z BYD ni podpisala kakšna slovenska občina.

BYD (Build Your Dream) je bil ustanovljen leta 1995. Podjetje ima več večjih podružnic: BYD Auto, ki proizvaja vozila, BYD Electronic, ki proizvaja elektronske dele in montažo, in FinDreams, ki proizvaja avtomobilske komponente. Hčerinska družba BYD Auto je največji proizvajalec električnih vozil na svetu, lani je prehitel Teslo, in je glavni proizvajalec avtomobilov nasploh (električni in hibridni avtomobili, avtobusi, tovornjaki itd.). Hčerinska družba BYD FinDreams je s 30-odstotnim tržnim deležem največji svetovni proizvajalec baterij (za mobilne telefone in za električna vozila). Prek drugih hčerinskih družb BYD proizvaja tudi viličarje in sončne celice.

Globalni vzpon BYD in prihod BYD v Evropo sta pomembna iz številnih razlogov. Kitajska podjetja, ki so bila praktično neobstoječa v klasični avtomobilski industriji, ki so jo dominirale evropske, japonske, ameriške in južnokorejske tovarne, so se fokusirale na novo nišo e-mobilnosti, ki je postala pomembna po razglasitvi podnebnih sprememb kot glavne nevarnosti za naš planet. Novoustanovljena podjetja so vložila ogromna sredstva v raziskave in razvoj in v enem desetletju prekopirale in nato navo dizajnirale tri ključne komponente v električnih avtomobilih – elektro motorji, baterije in elektronika. Medtem so evropska, japonska in ameriška tradicionalna avtomobilska podjetja s skepso gledala na razvoj e-avtov in se tega segmenta lotevala z levo roko. Največja evropska avtomobilska podjetja so lani razglasile poraz v tem segmentu in razvoj e-avtov preselile na Kitajsko.

Elon Musk se je leta 2013, ko se je podajal na kitajski trg z lastno proizvodnjo, norčeval iz kakršnihkoli konkurenčnih možosti lokalnih kitajskih proizvajalcev. Danes Tesla vgrajuje kitajske (BYD in CATL) baterije. Musk je pred dnevi dejal, da bodo kitajski proizvajalci e-avtov zelo verjetno povsem demolirali konkurenco na zahodnih trgih, če ne bodo zahodne države uvedle visokih carin. Kajti ne gre samo za BYD, pač pa so na zahodne trge prišli tudi električni NIO, Xpeng, Geely, kmalu pa tudi Huawei, Xiaomi itd. In ključni problem je, da lahko kitajski proizvajalci ponudijo svoje e-avte za polovico ali celo tretjino cene zahodnih konkurentov. Hkrati pa ponujajo avte z do dvakrat bolj zmogljivo baterijo.

Pričakovati je, da bodo zahodni avtomobilski proizvajalci uspeli zlobirati uvedbo uvoznih dajatev na kitajsko konkurenco. Trump kot najverjetnejši novi ameriški predsednik je že napovedal 60-odstotne carine na kitajske izdelke. Evropska komisija preučuje kitajske subvencije svojim proizvajalcem.

Vendar se zahodni proizvajalci prehitro veselijo. Zgodovina je najboljša učiteljica. Ko je ameriška administracija v začetku 1980. let Japonsko prisilila k uvedbi »prostovoljnih izvoznih omejitev«, je to sicer vplivalo na povišanje cen japonskih avtov na ameriškem trgu, vendar so se japonski proizvajalci odzvali na dva načina. Prvič, ob višji ceni so začeli zastonj vgrajevati dodatke, kot so klima, usnje itd., zaradi česar so japonski avti postali bolj privlačni in začeli izvažati premijske modele. In drugič, prenesli so proizvodnjo v ZDA, da bi se izognili količinskim izvoznim omejitvam. Posledica je bila, da so japonski avtomobilski proizvajalci še hitreje izrivali domače in presegli 40 % tržni delež.

Kitajski proizvajalci ubirajo podobno strategijo, in to še preden je EU uvedla kakršnekoli uvozne omejitve. Začeli so graditi kompletne dobaviteljske verige v Evropi, kar pomeni predvsem naložbe v proizvodnjo baterij (CATL, SVOLT, Envision, EVE Energy) in sestavljalnic e-avtov (BYD, Geely, NIO). To bo kitajskim podjetjem omogočilo, da se izognejo uvoznim dajatvam in transportnim stroškom, kar bo še pocenilo njihove izdelke.

Kitajske naložbe v proizvodne verige e-avtov v Evropi so pomembne, ker prinašajo tisoče novih delovnih mest (Teslina tovarna pri Berlinu denimo zaposluje 11,500 ljudi) in predvsem v novih segmentih. Evropska tradicionalna avtomobilska proizvodnja je v zatonu, saj proizvodnja avtov z notranjim izgorevanjem po letu 2035 naj ne bi bila več dovoljena. Toda prerstrukturiranje evropskih proizvajalcev je počasno, zato so pomembni novi proizvajalci, ki bodo ustvarili nadomestna delovna mesta, hkrati pa delovna mesta v celotni novi dobaviteljski verigi.

Zdaj pa, zakaj sem jezen. Jezen sem, ker se nobeden od slovenskih avtomobilskih dobaviteljev ni odločil povezati s kakšnim kitajskim in ga privabiti v Slovenijo. Jezen sem, ker noben slovenski politik ni naredil nič, da bi privabil BYD ali CATL v Slovenijo. Jezen sem, ker se noben vladni politik ni spomnil, da bi obrate Magne pri Mariboru odkupila slovenska vlada in jih ponudila kitajskim proizvajalcem. Namesto nekaj sto bi lahko dobili nekaj tisoč novih delovnih mest. Jezen sem, ker se naši politiki ukvarjajo z bizarnostmi, namesto z razvojem.

Karkoli si lahko mislimo o metodah delovanja madžarsskega predsednika vlade Viktorja Orbana. Toda ne moremo mu očitati pomanjkanja razvojne vizije in delovanja v interesu Madžarske. Ohranil je dobavo poceni ruskega plina, jedrski elektrarni mu gradijo ruska podjetja, njegova demografska politika z davčnimi spodbudami daje učinke in njegova investicijska politika ustvarja na desettisoče novih delovnih mest.

Domet slovenskih politikov pa so zaščita nutrij, prepoved kurjenja drv, odvzem goveda in predrago kupovanje sodnih stavb. Razvoj ne zanima nikogar. Uničila nas bo lastna nesposobnost.

____________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku