Dolžniška zavora – nemška verzija Brexita

Averzija do dolga je v Nemčiji povzročila, da se je v treh desetletjih kvaliteta javne infrastrukture drastično poslabšala, da zaradi tega prihaja do velikih zamud v železniškem potniškem prometu, da ni dovolj vlaganj v električno omrežje in telekomunikacijska omrežja in da v Nemčiji ne vedo, kako bi financirali vlaganja v zeleni prehod. Nemška vlada si je leta 2009 z dolžniško zavoro (strukturni deficit v proračunu v višini največ 0.35% BDP, kar omejuje letne zadolžitve vlade) zataknila zanko okrog vratu. Da bi se izognile tej zanki, so nemške vlade ustanovile posebni izvenproračunski sklad za financiranje investicij, kar pa je lani nemško ustavno sodišče ugotovilo kot protiustavno.

In potem pridemo do paradoksa, ki to ni. Zadnja anketa javnega mnenja je pokazala, da 61 % Nemcev želi ohraniti dolžniško zavoro v sedanji obliki, le 35 % pa si želi njeno omilitev. Rezultati ankete med nemškimi ekonomisti so bolj uravnoteženi (48 % jih je za ohranitev sedanje oblike dolžniške zavore, 50% pa jih je za njeno reformo ali popolno odpravo), vendar še vedno dokaj v skladu z nemško filozofijo varčevanja.

Nadaljujte z branjem

O upravičenosti dviga splošne stopnje davka na dobiček

Bine Kordež

V zadnjih tednih je predlagano povišanje davčne stopnje na dobiček (natančneje: stopnje davka od dohodka pravnih oseb – DPPO) ena najbolj pogosto obravnavanih tem. Gospodarske razmere se nedvomno poslabšujejo in vsako povečanje davčne obremenitve, pogoje poslovanja podjetij dodatno poslabšuje. Pa tudi nasploh vsako povišanje davčnih stopenj pri plačnikih davka vedno naleti na odpor in pri tem iščejo razne argumente, s katerimi dokazujejo neupravičenost povečanja davčnih obremenitev.

V tem tekstu se ne bom opredeljeval, ali je predlagani dvig davčne obremenitve upravičen ali ne, ker lahko o tem vsak dan prebiramo argumente za in proti. Za lažje razumevanje nastale situacije pa želim prikazati nekaj podatkov glede obdavčevanja dobička v svetu in pri nas. Seveda je tudi navajanje podatkov vedno lahko tudi ciljno usmerjeno. Izberemo predvsem tiste številke, ki podkrepljujejo naše stališče in temu se pač ne moremo v celoti izogniti. A v nadaljevanju so zbrani podatki, ki vsaj približno nevtralno prikazujejo razmere v Sloveniji in tudi širše, čeprav bi tudi ta pogled lahko razširili v celotno sliko obdavčevanja, kjer bi se zopet srečali s širokim naborom različnih pogledov. Od tistih, ki nasprotujejo vsakršnim davkom in dokazujejo, kako so ti višji kot v okolju in namenjeni samo plačevanju vseh neracionalnosti države, do tistih, ki navajajo primerjave, da je veliko naših davčnih obremenitev pravzaprav nižjih glede na druge države EU. A kot rečeno, poglejmo nekaj konkretnih številk na temo davka na dobiček.

Nadaljujte z branjem

Bolezen, ki ubija ZDA: Opioidi

ZDA imajo številne težave (od neznosne neenakosti in kriminala, disfunkcionalnega zdravstva do disfunkcionalnega političnega sistema), toda kriza z opiodi je zahrbtna bolezen, ki pospešeno razkraja ameriško populacijo. Ne zgolj posameznike in družine, pač pa skupnosti. Na dan prihajajo znanstveni članki in številni procesi, ki dokazujejo, da imajo antidepresivi značilen vpliv na povečano agresivnost ljudi, kar bi lahko bila tudi razlaga za porast masovnih streljanj po šolah, supermarketih itd.

Spodaj je znaimiv film Crisis iz leta 2021 na to temo krize opioidov (le happy-end konec se zdi pocukran in nerealističen).

Ali moč ameriškega imperija res ne usiha? Ali pa multipolarnost prihaja počasi kot cunami?

Tom Stevenson, avtor “Someone Else’s Empire: British Illusions and American Hegemony“, zavrača trditev, da v zadnjem desetletju moč ameriškega imperija usiha in da se svet iz enopolarnega spreminja v multipolarnega. Secira ameriške politike in aktivnosti in dokazuje, da navkljub drugačnim napovedim in analizam, svet ostaja trdno pod ameriškim političnim in vojaškim vodstvom in nadzorom. In pravi, da kdor trdi nasprotno, bo moral to dokazati.

Pomanjkljivost Stevensonove analize je, da je statična – da uporablja obstoj ameriških globalnih politik in aktivnosti kot statični dokaz ameriške moči, ne daje pa pozornosti strukturnim geopolitičnim premikom, ki se dogajajo. Kitajska Belt & Road Initiative, rusko – kitajska BRICS+ aktivnost, nova rusko – kitajska strateška naveza v Evraziji, posledice vojne v Ukrajini na ameriški vpliv v Evraziji, osamosvojitev Saudske Arabije izpod ameriškega vpliva in povezava z Iranom ter posledice vojne v Gazi na ameriški vpliv na Bližnjem vzhodu so znaki procesa geopolitičnega prestrukturiranja. In kot je pri spremembah običajno – najprej so počasne in komaj opazne, nato pa nenadne. Kot val cunamija, ki potuje kot navidez nenevarno rahlo dvignjena gladina vode, dokler ne doseže obale in postane rušilna sila.

Kljub vsemu pa je Stevensonova analiza koristno branje. Če ne zaradi drugega, pa zaradi opisa ameriških politik in aktivnosti v različnih predelih sveta.

____________

Nadaljujte z branjem