Z efektivnim zaprtjem Sueškega prekopa zaradi napadov Hutijev se je pomorska pot med Kitajsko in evropskimi pristanišči podaljšala za 4 do 6 tednov, hkrati so dvignile cene prevoza za enoto kontejnerja za 2 do 3-krat. Zaradi tega lahko pride do oblikovanja podobnih zamaškov v dobaviteljskih verigah in povečanja cen ključnih inputov in končnih izdelkov in s tem do podobnega ponudbenega šoka na inflacijo, kot se je zgodilo spomladi leta 2021 po kovidnem odprtju gospodarstev. Če se temu zaradi eskalacije vojne na Bližnjem vzhodu (morebitna razširitev vojne na južni Libanon, Jemen in Sirijo ter vključitev Irana v konflikt) doda še pritisk na cene nafte, lahko dobimo povsem enak ponudbeni šok kot leta 2021. Kar seveda pomeni ponovni porast inflacije.

Zdi se, kot da svet sedi na številnih sodčkih smodika, pri čemer se občasno aktivirajo posamični sprožilci. Kaj bo, če pride do verižne reakcije med njimi, si niti ne upam pomisliti.

Primerjava s post-kovidnim ponudbenim šokom, ki se je prav tako manifestiral najprej v porastu tovornih cen: