Tamara Langus je v spodnjem tvitu imela absolutno prav, da slika v vladni informaciji (da je Slovenija med top državami v EU, ker je v letu 2023 povečala delež električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov (OVE), za več kot 10 %) zavaja, saj na sliki vlada prikazuje povsem napačen vir tega povečanja deleža OVE. V vladnem gradivu so pod informacijo namreč naslikani sončni paneli, morale pa bi biti hidroelektrarne:
Preprosta preverba vladne informacije s podatki Statističnega urada (SURS) to manipulacijo razkrije v nekaj trenutkih. Podatki o proizvodnji električne energije na SURS so samo do novembra lani. Zato sem primerjal spremembe deležev različnih virov energije (glede na proizvodnjo na pragu elektrarne) za prvih 11 mesecev 2023 glede na isto obdobje 2022 (upoštevana je proizvodnja celotne NEK). Prva slika kaže proizvodnjo po različnih virih energije. Vidni sta povečanji deleža elektrike iz hidroelektrarn-HE (iz 26.2% v 2022 na 35.8% v 2023) in sončnih elektrarn-SE (iz 2.5% na 4.3%).
Če deleže OVE seštejemo (HE, SE, GE, VE in TE(iz OVE)), je razvidno, da se je delež OVE v 1-11/2023 glede na isto obdobje 2022 povečal za 11.1 odstotnih točk. Ta informacija faktično drži.
Vendar pa so k temu povečanju deleža OVE v proizvodnji elektrike 8.5 odst. točk (86%) prispevale hidroelektrarne, le 1.8 odst. toč (16%) pa sončne (delež TE iz OVE se je zmanjšal za 0.2 o.t.). Torej slika v vladni informaciji o povečanju OVE deleža absolutno zavaja, saj bi v podloženi sliki pod vladno informacijo namesto sončnih panelov morale biti prikazane hidroelektrarne.
Treba je še dodati, da so na te deleže v proizvodnji elektrike v 2022 in 2023 vplivali predvsem lanska suša, zaprtje TEŠ, letošnje poplave in remont NEK. Vladna politika s forsiranjem sončnih panelov je k temu prispevala le eno sedmino, ostalo pa vreme in izredne razmere.
Nasploh je ta metrika glede OVE povsem zgrešena, kajti če je cilj podnebnih politik zmanjšati delež CO2 izpustov, bi morali upoštevati vse nizkoogljične vire energije (NOVE). Pri čemer ima jedrska energija nekajkrat nižje izpuste CO2 od sončne in vetrne, medtem ko je kurjenje biomase, ki spada med OVE, iz vidika izpustov CO2 zelo problematično. Energija iz biomase ima med vsemi vrstami energije četrti največji ogljični odtis. Na proizvedeno kWh gorivo iz biomase v življenjskem ciklu izpusti 230 gramov CO2. Neposredno prispeva k podnebnim spremembam, ima različne negativne vplive na okolje in ni tako koristen vir, kot se morda zdi. Je pa res, da je les (in biomasa kot stranski produkt lesne industrije) vir energije, ki je najbolj prisoten in obnovljiv. Le konceptualno “štrika” z ideologijo OVE in zmanjševanjem CO2 izpustov, pa si nihče ne uspa tega povedati na glas.
V glavnem – NOVE namesto OVE!
Tudi Slovenija bi se morala po vzoru Francije upreti zahtevanim ciljem glede OVE deleža (Francija se je uprla Evropski komisiji in sporočila, da cilja OVE ne bo spoštovala, saj je zaradi več kot 60-odstotnega deleža elektrike iz jedrskih elektrarn že zdavnaj prehitela ostale države glede cilja zniževanja CO2 izpustov v proizvodnji elektrike). Če bi v Sloveniji upoštevali kriterij NOVE, bi Slovenija z 87.1 % nizkoogljičnih virov v proizvodnji elektrike že zdavnaj presegla vse cilje glede zmanjševanja CO2 izpustov do leta 2040.
DAMIJAN blog 
Dober komentar. Obilica vode s poplavami vred je “zaslužna” za povečanje deleža OVE v primarni energiji in specifično v proizvodnji elektrike.
Za objektivnost poročanja o deležih OVE naj navedem samo nekaj podatkov: v strukturi OVE v primarni energiji je v letu 2022 delež biomase/drv desetkrat večji od SE, delež hidroenergije devetkrat večji od SE, delež uvoženih biogoriv, ki se primešujejo gorivom v prometu, dva do trikrat večji.
Toliko o smiselnosti razogljičenja samo s SE.
Všeč mi jeVšeč mi je
Res primitivna manipulacija s podatki OVE s strani vlade.
Dober prispevek in koristni podatki v komentarju D.Babiča.
Še vedno pa čakamo na raziskavo, ki bo dokazala, da je CO2 glavni krivec za vremenske spremembe. Natančneje, da so za spremembe odgovorni ravno tisti trije odstotki CO2, ki jih prispeva človeška dejavnost. Narava prispeva ostalih 97 odstotkov.
Do takrat, ko bomo dočakali tako raziskavo, pa bi moral vsak normalno razmišljujoč človek ostati skeptičen do vsega, kar prihaja s strani vlad, nadvladnih organizacij, NGO-jev in fundacij, ki financirajo svoje ‘znanstvenike’. Zgodovina je polna podobnih prevar vladajoče elite, vendar pa je ta o vremenskih spremembah največja med njimi in bo imela tudi najbolj usodne posledice, to je največji transfer bogastva od srednjega sloja k super bogatim. Dovolj je, da pogledmo stanje ekonomije v Evropi, kar je na tem blogu zelo dobro dokumentirano.
Všeč mi jeVšeč mi je
V letu 2022 smo zaradi izredno slabe hidrologije proizvedli na DEM le 1,87 TWh; v letu 2023 pa zaradi zelo dobre hidrologije 2,779 TWh in le zaradi tega je podatek o proizvodnji iz OVE toliko ugodnejši od predlanskega. Nestabilni viri, kot so SE k tej bilanci ne pripomorejo kaj dosti – če smo korektni – bilanci delno celo škodujejo. Zaradi nestabilnih virov se namreč povečuje potreba po primarni regulaciji, kar ima ob tržnem delovanju sistema kar velik vpliv na neoptimalno delovanje hidroelektrarn. Da o uničevanju elektro-strojne opreme niti ne izgubljamo besed,
Všeč mi jeVšeč mi je