Financial Times je včeraj objavil propagandni članek o trendih iz prejšnjega leta, ki je poln slaboumnosti. Ena izmed njih je, da je Kitajska začela zaostajati za ZDA, ker naj bi se lani delež kitajskega BDP glede na ameriškega zmanjšal. Spodnjo sliko so nato pograbili politični propagandisti in začeli širiti po socialnih omrežjih (denimo tale Twining, ki se na omrežju X podpisuje kot: “President @IRIglobal, supporting political freedom & democratic dignity in 100+ countries. Personally sanctioned by the Chinese Communist Party.“). Slika je seveda neumnost, ker med seboj primerja BDP obeh držav v tekočih cenah in po tekočem menjalnem tečaju. Ker je v 2022 inflacija v ZDA znašala 6.5%, v Kitajski pa le 1.9%, je seveda jasno, da je v tem letu inflacija za več kot 3-krat bolj napihnila letno povečanje BDP v ZDA kot Kitajski. Kar seveda vodi k absurdnim sklepom, da lahko države z visoko stopnjo inflacije napihujejo svoj BDP in tako prehitevajo države z nizko inflacijo.

Za pravo primerjavo je treba primerjati BDP med državami po stalnih cenah (denimo indekse BDP na podlagi realnih stopenj rasti BDP; glejte mojo prvo sliko spodaj) oziroma s popravkom za razlike v cenah ključnih dobrin in razlike v rasti cen (po pariteti kupne moči PPP; glejte drugo sliko spodaj). In ko to naredite, je seveda očitno, da je Kitajska, ki je v zadnjih 40 letih prav vsako leto realno bolj povečala BDP od ZDA, seveda tudi v zadnjih treh letih realno pospeševala glede gospodarske velikosti napram ZDA. Po pariteti kupne moči je Kitajska glede velikosti BDP leta 2017 prehitela ZDA in to prednost iz leta v leto povečuje. Leta 2021 je bil kitajski BDP od ameriškega večji za 18%, lani (po oceni Svetovne banke) pa že za 22.1%.