Nedavne stoječe ovacije v kanadskem parlamentu nekdanjemu pripadniku SS enot v Ukrajini, ker se je boril proti Rusiji / Sovjetski zvezi, so ponovno odprle zanimivo vprašanje glede dejanskih vrednot v zahodnih državah in zgodovinskega revizionizma. Vprašanje, zakaj so v zahodnih državah – ne danes, ampak že pred 90 leti – videli v nacizmu bistveno manjše zlo kot v Rusiji.

Da je to res, je treba samo pogledati v zgodovinske učbenike. Zgolj dva primera, vezana na Churchilla.

Prvič, Churchillovo simpatiziranje s Hitlerjem:

Churchill on Hitler in 1935: Those who have met Herr Hitler face to face in public business or on social terms, have found a highly competent, cool, well-informed functionary with an agreeable manner, a disarming smile, and few have been unaffected by a subtle personal magnetism” (Ian Kershaw, Hitler, vol. 1, p. 754, fn).

“Lloyd George, in whose jumps and sensations there is often a glimmer of shrewd penetration, warned the House of Commons in November 1934 against condemning fascist Germany, which, according to his words, was destined to be the most reliable bulwark against Communism in Europe: “We shall yet greet her as our friend”. (Trotsky, Revolution Betrayed, p. 149)

Vir: Branko Milanović

Drugič, Churchillov načrt za napad na Sovjetsko zvezo:

Torej: zakaj je zahodne politike bolj motila Sovjetska zveza kot nacizem (fašizem)? Moja hitra teza je, da je bil glavni razlog v tem, da je komunizem v Sovjetski zvezi, če bi se razširil proti zahodu, predstavljal nevarnost razlastinjenja za lastnike kapitala (ki ultimativno postavljajo na oblast politike na Zahodu). Na drugi strani pa sta se fašizem in nacizem lepo sporazumela s korporativnim kapitalizmom tako v fašistični Italiji kot nacistični Nemčiji. Zahodni lastniki kapitala so se bali delavskih (komunističnih) revolucij, ki bi jim lahko pobrale premoženje, zato je bilo simpatiziranje s fašizmom in nacizmom zanje (in politične elite) oportuno.

Toda če poskušamo razumeti ta prastrah lastnikov kapitala (in političnih elit) pred komunizmom kot strah pred razlastninjenjem, zakaj danes tolikšno simpatiziranje z nacističnimi gibanji v Ukrajini? Denimo, zakaj so ameriške administracije finančno in vojaško podpirale (tukaj, tukaj) neonacistične skupine in vojaške formacije, kot je Azov? Zakaj so v zahodnih medijih retuširali slike ukrajinskih vojakov, ki so nosili nacistične insignije?

Celotnega angažmaja ZDA glede Ukrajine danes seveda najbrž ne moremo več izvesti na boj proti komunizmu, pač pa gre za geopolitiko. Moja hitra teza je, da gre za ameriški hladnovojni refleks glede Rusije, ko je ta bila še velesila in glavni geopolitični nasprotnik ZDA. ZDA so v zadnjih desetletjih poskušale najprej Rusijo obkrožiti z izpostavami Nata, po letu 2003 pa Rusijo zaustaviti, ker je (po vojni v Iraku in polsedičnem dvigu cen nafte in plina) postala preveč pomemben dobavitelj cenovno ugodne energije za zahodne države, s tem pa dobila vire financiranja za vojaško tekmo.

Toda vzorec je enak kot pred 90 leti: (neo)nacizem je danes manjše očitno zlo od Rusije iz leta 1998, 2003, 2014 ali 2022.