Bine Kordež

“Davčna obremenitev plač je v Sloveniji višja kot v primerljivih državah, kar znižuje neto prejemke ter zmanjšuje konkurenčnost našega gospodarstva” – verjetno ne mine dan, da ne bi zasledili kakšne podobne izjave ali trditve. Te prihajajo predvsem s strani podjetniškega sektorja, razmišljanje je povzela tudi politika in takšno razumevanje je postalo splošno sprejeta resnica. Seveda bodo davki ljudem vedno previsoki, a podrobnejše analize in primerjave davčnih obremenitev dela vseeno pokažejo, da je davčna obremenitev celotnih prejemkov zaposlenih v Sloveniji glede na razvitejše države, glede na sosednjo Avstrijo ter deloma tudi glede na Hrvaško dejansko nižja ali najmanj primerljiva. Pri teh davščinah velja tudi, da je njihova višina v vseh državah povezana z nivojem socialne države ter socialne varnosti državljanov in razumljivo bi bilo lepo, če bi imeli davčne stopnje kot v Bosni in socialno varnost kot v Avstriji – a to pač ne gre skupaj. Katera država pa nam je cilj oziroma v katero smer želimo, pa najbrž ni dilem.

V nadaljevanju teksta bom predstavil nekaj podrobnejših podatkov o višini obdavčitev plač v EU ter posebej še za Avstrijo in Hrvaško, pred tem pa je vseeno potrebno opozoriti na namembnost zbranih davščin (socialnih prispevkov in dohodnine) od plače. Ljudje običajno razumemo plačane davke kot plačilo državi za njeno pogosto neracionalno poslovanje in to seveda zbuja odpor do kakršnegakoli plačevanja davkov. A davščine od plač država v svojih blagajnah samo prerazporeja in ponovno razdeli med ljudi. Vplačani davki od plač so dejansko prav tako plačilo zaposlenim, ki so davke plačali, le da ta plačila prejemajo v času, ko ne delajo ali ko ne morejo delati. Torej za izplačilo pokojnin, za zdravstveno oskrbo, za otroške dodatke in doplačila vrtcev, za bolniško in porodniško, za čas nezaposlenosti ter vse ostale druge oblike socialnih pomoči državljanom. In večji delež skupnega prejemka, ki ga vplačamo kot prispevek in dohodnino v času zaposlitve, več nam lahko država namenja izplačil v času, ko praviloma ne moremo delati.

V spodnji tabeli so podatki o vseh vplačanih davščinah posameznikov za zadnja tri leta v Sloveniji ter zneski, ki jih je država potem iz tega zbranega denarja izplačala za omenjene namene. Kot se lepo vidi, je vseh socialnih izplačil celo več kot vplačanih tovrstnih davkov in država mora za zagotavljanje nivoja socialne varnosti, kakršno imamo danes, dodati preko milijardo evrov še iz drugih davčnih virov. Izjave kot “neto plače so v redu, le davki so previsoki” pomenijo dejansko pritisk za manjše plačilo zaposlenih v času kot ti zaposleni niso aktivni in takrat razumljivo, da niso več interesantni za delodajalca. Zaradi tega moramo vedno gledati skupni strošek prejemkov zaposlenih in ocenjevati, ali je ta previsok glede na našo produktivnost in ali je s tem naše gospodarstvo lahko konkurenčno. Razdelitev stroškov dela na plačilo za čas aktivnosti in neaktivnosti nima neposrednega vpliva na konkurenčnost.

Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, MF

Eden osnovnih podatkov o primerjavi davčne obremenitve plač po državah EU je prikazan v prvi sliki in sicer kot delež zbranih davkov od prejemkov ljudi glede na BDP posamezne države. K temu pa je dodan tudi podatek, kolikšen del BDP pa na drugi strani države namenjajo za vse socialne izdatke. Poleg podatkov za Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško. za katere so prikazane podrobnejše primerjave, so vse ostale države EU zaradi preglednosti združene v dve skupini s podobnimi značilnostmi. Na eni strani imamo prvotne, praviloma razvitejše države EU, kjer je delež zbranih davkov od prejemkov ljudi višji, višji pa tudi izdatki za socialo. Na drugi pa manj razvite, pretežno nove članice EU iz vzhodnega dela Evrope, kjer so davčne obremenitve praviloma nižje, a nižji je tudi nivo socialne varnosti državljanov. Kot vidimo iz slike, razvitejše države zberejo z davki od plač kakih 5 odstotnih točk večji delež BDP kot v Sloveniji in zato toliko več tudi namenjajo za vse vrste socialnih izdatkov, od pokojnin, zdravstva do raznovrstnih socialnih pomoči.

Vir: Eurostat za leto 2019

Ob podobnem deležu plač v BDP ta podatek vsekakor potrjuje, da je davčna obremenitev prejemkov ljudi v razvitejših državah višja kot v Sloveniji, čeprav je to samo skupni podatek o prilivih prispevkov in davkov od plač. Zato je mogoče bolj nazorna primerjava obdavčitve konkretnih plač, kot jih zbirajo na Evropskem statističnem uradu (raziskava “SILC – Statistics on income and living conditions” oz. statistika o dohodkovnih in življenjskih pogojih prebivalstva EU).

V drugi sliki je prikaz skupnih davčnih obremenitev povprečnega prejemka zaposlenega za istih pet skupin kot v prvi sliki. Pri tem je ločen prikaz obremenitve s socialnimi prispevki (za pokojnine in za zdravstvo) ter dohodnine ali davka na prejemke. V vseh državah velja približno enak način obdavčevanja plač, seveda z različnimi odstotki obremenitve. Praviloma se od bruto  plače najprej odbijejo prispevki za socialno varnost, ki gredo v breme zaposlenega, od preostanka z upoštevanjem raznih olajšav, pa še dohodnina. Na bruto plačo pa plačuje socialni prispevek še delodajalec. Pri tem so socialni prispevki praviloma določeni v enakem odstotku ne glede na višino prejemka, dohodnina pa se računa po progresivni lestvici – višji ko je dohodek, višja je stopnja dohodnine. V Sloveniji je najvišja stopnja 50 % od osnove nad 75 tisoč eur letno, v Avstriji celo 55 %, a to šele na prejemke na milijonom eur letno, katerih v Sloveniji praktično nihče ne doseže. Ta najvišja stopnja se sicer pogosto napačno razume. Davek po tej stopnji se v Sloveniji obračuna samo na prejemke nad 75 tisoč eur, nižji del dohodka pa po enakih stopnjah kot vsem ostalim. Čeprav torej nekdo “pade” že v najvišjo, 50-odstotno davčno stopnjo (nad 9.000 eur bruto mesečno), je njegov celotni prejemek v povprečju obdavčen z 32 % dohodnine.

Glede na razlike v davčnih stopnjah je za realno oceno davčne obremenitve smiselno primerjati vse davke glede na skupni strošek dela in to je prikazano v drugi sliki. V Sloveniji tako znaša 43,5 %, kar pomeni, da posameznik s povprečno plačo od skupnega stroška plače na svoj račun prejme preostalih 56,5 % skupnega izplačila plače, ki ga delodajalec nameni zaposlenemu. Po tej redni statistični raziskavi Eurostata je torej davčna obremenitev povprečne plače samske osebe v Avstriji skoraj 5 odstotnih točk višja kot v Sloveniji, na Hrvaškem pa je obremenitev 5 odstotnih točk nižja. Razlike so podobne tudi po posameznih državah, v razvitejših državah je obdavčitev praviloma višja, v ostalih pa je dejansko nižja.

Vir: Eurostat, raziskava SILC 2021

V omenjeni statistični raziskavi Eurostat primerja tudi obdavčitev višjih in nižjih plač, a razmerja so približno enaka: v razvitejših državah je obdavčitev prejemkov zaposlenih višja kot v Sloveniji, v ostalih državah pa nižja, kar potrjuje ugotovitve iz prve slike o javno finančnih prilivih v državne blagajne. Seveda pa so to samo statistični podatki in neka povprečja, ki bodo težko zamajala prepričanja, da so pač plače pri nas davčno bolj obremenjene. Zaradi tega sem naredil še tretjo primerjavo in sicer konkretnih plač, konkretnih plačilnih list v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški, pripravljenih s strani davčnih svetovalcev in računovodij iz teh držav.

Najprej poglejmo, kakšne so celotne davčne obremenitve za posamezne višine plač. Tudi tu smo primerjavo naredili na način, da pogledamo vsa plačila prispevkov in dohodnine ter ta znesek primerjamo s skupnim stroškom dela. Zadnja povprečna plača v Sloveniji znaša okoli 2.200 eur mesečno, a ker mora delodajalec poleg tega plačati še 16,1 % socialnih prispevkov, je skupni strošek izplačila 2.550 eur. Zanima nas, koliko evrov od takšnega skupnega zneska stroška plač namenjamo za davščine v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški, koliko pa dobi zaposleni na svoj tekoči račun. Skupni odstotek obdavčitve za posamezno višino mesečnega stroška dela je prikazan v prvi od treh slik obdavčitve različnih višin prejemkov.

Kot vidimo iz  slike je davčna obremenitev pri spodnjih plačah v Avstriji nižja in to vse do zneska okoli 4.000 eur mesečno, s Hrvaško pa smo približno poravnani. Pri višjih prejemkih pa imajo Hrvatje ugodnejše pogoje, v Avstriji pa se davčna obremenitev poveča do skupnega mesečnega zneska okoli 8.000 eur. Teh 53 % skupne davčne obremenitve je v Avstriji tudi najvišja stopnja, ker se nad tem zneskom dohodnina sicer povečuje, a prispevki ostanejo nominalno enaki (socialna kapica). V Sloveniji omejitve plačevanja prispevkov ni in davčna obremenitev je višja, a le pri plačah nad 10 tisoč eur mesečno (višje zneske od tega prejema v Sloveniji okoli 3.000 ljudi). Po teh podatkih o dejanskih izplačilih plač pridemo do nekoliko drugačnega zaključka kot izhaja iz statističnih analiz povprečne davčne obremenitve prejemkov posameznikov in davčno okolje v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo naj torej ne bi bilo tako ugodno.

Vir: konkretne plačilne liste, lastni preračuni

A navedeni podatki se nanašajo na redno mesečno plačo, pri dejanskih izplačilih pa imajo države precej specifičnosti, ki pomembno vplivajo na skupno davčno obremenitev stroškov dela. V Sloveniji vemo, da imajo zaposleni pravico do nadomestila za prevoz, za prehrano ter do letnega regresa in vsa ta dodatna izplačila so v celoti oproščena plačevanja davščin. Zaradi tega jih delodajalci tudi v veliki meri koristijo in v preteklem letu je bilo teh izplačil v gospodarstvu za blizu 400 eur mesečno povprečno na zaposlenega. Ob minimalni plači 900 eur neto je ta znesek seveda pomemben del prejemkov zaposlenih in tudi močno znižuje stopnjo skupne davčno obremenitve. Podoben sistem dodatkov imajo tudi na Hrvaškem, le da tam ta dodatna izplačila niso obvezna kot v Sloveniji, prepuščena so dobri volji delodajalca in teh izplačil je bistveno manj, po oceni med 100 in 150 eur mesečno.

V Avstriji pa so vsi zaposleni po zakonu upravičeni do 13. in 14. plače (regres in božičnica) v enaki višini kot je povprečna mesečna plača. To seveda povečuje skupni strošek dela in povprečno mesečno plačo, a na povprečno obdavčitev ne vpliva veliko. Ta dodatna izplačila so sicer obremenjena samo s 6 % dohodnino, socialni prispevki pa so obračunani v podobni višini kot na redno plačo. Zaposleni so upravičeni tudi do nadomestila za prevoz na delo z javnimi prevoznimi  sredstvi, a le v obliki davčne olajšave in ne dodatnega izplačila. Manjša nadomestila za prehrano pa izplačujejo samo večje firme v manjših zneskih bonov ali zagotovljene prehrane.

Če na osnovi vseh teh dodatnih izplačil, ki so dejansko prejemek (in strošek za delodajalca), naredimo nov izračun skupne obdavčitve dela, dobimo precej drugačno sliko. Po njej je davčna obremenitev celotnih stroškov dela pri nižjih plačah v Sloveniji podobna kot v Avstriji, na Hrvaškem pa je obdavčitev dejansko višja. Pri višjih plačah (nad 4.000 eur mesečnega skupnega stroška dela), pa so razmere obratne: v Avstriji je davčna obremenitev nekoliko višja, na Hrvaškem pa nižja. Navzgor pa v Sloveniji pomembneje odstopamo samo pri najvišjih plačah.

Ti podatki o obremenitvi prejemkov iz dela verjetno najbolj ustrezno odražajo davčne obremenitve, saj moramo pač upoštevati vsa izplačila ljudem, čeprav ta praviloma niso del rednih statistik. To so ugodnosti, ki so se v Sloveniji uveljavile ter tudi uzakonile in prav je, da davčne obremenitve potem pogledamo celovito. In po teh podatkih, temelječih na dejanskih plačilnih listah, lahko sprejmemo sklep, da so davčne obremenitve plač v Sloveniji ne presegajo obremenitev v sosednjih državah. Pri nižjih prejemkih so dejansko nižja, posebno upoštevaje da v Sloveniji le 15 % zaposlenih prejema več kot 4.000 eur mesečno.

Vir: konkretne plačilne liste, lastni preračuni

Tak sklep je seveda  pomemben, ker se običajno navaja, kako nismo konkurenčni zaradi visokih obdavčitev dela. Le-ta torej ni visoka, čeprav je tu potrebno poudariti, da na trgih konkuriramo s skupnim stroškom dela in ne s strukturo plač. Avstrijci imajo v povprečju več kot dvakrat višje plače (stroške dela na zaposlenega) in v tem pogledu ima naš delodajalec vsekakor konkurenčne pogoje. Drži pa, da so ljudje v manj razvitih državah EU plačani manj in z njimi s ceno delovne sile seveda ne moremo tekmovati, ker je pač življenjski standard v Sloveniji pomembno višji. To pa seveda zahteva višjo produktivnost, ki jo glede na manj razvite države dosegamo, v primerjavi z na primer Avstrijo pa smo še daleč za njo. Rešitev oz. možnost za dvig plač je torej samo v dvigu produktivnosti, v več ustvarjenega na enega zaposlenega in ne v nižjih stroških dela in še manj v zniževanju davkov.

Glede na ta dejstva je zanimiva še tretja primerjava davčne obdavčitve konkretnih plač. V Sloveniji prejme gostinski delavec denimo mesečno skupaj 2.000 eur (bruto plača plus prispevki na plačo in dodatki). Vse davščine na ta prejemek znašajo v Sloveniji okoli 33 %, v Avstriji pa 35 % in davčna obremenitev je torej v Avstriji višja. A zaposlen na enakem delovnem mestu v Avstriji prejme vsaj za polovico višjo plačo, torej skupaj 3.000 eur, takšna plača pa je tam obremenjena že s 37 %. Če bi torej upoštevali, da je nivo plač za enaka delovna mesta v Avstriji vsaj 50 % višji, na Hrvaškem pa 20 %, dobimo primerjavo davčne obremenitve kot izhaja iz tretje slike o davčnih stopnjah glede na višino plače.

Vir: konkretne plačilne liste, lastni preračuni

Po tej realni primerjavi nivoja plač, so davčne obremenitve v Avstriji za podobna delovna mesta kar okoli pet odstotnih točk višje kot v Sloveniji za večino zaposlenih. To izhaja tudi iz statističnih podatkov o povprečni davčni obremenitvi predstavljeni na začetku teksta. Do 4.000 eur bruto so višje tudi na Hrvaškem, bolje plačana šestina zaposlenih pa je davčno tam manj obremenjena. Glede na podatke o strukturi izplačila plač v Avstriji torej lahko z gotovostjo trdimo, da so tam davčne obremenitve prejemkov ljudi pomembno višje in podobno velja za večino razvitejših držav EU kamor se želimo uvrstiti, pri čemer je seveda potrebno poudariti, da imajo zaradi tega Avstrijci višji nivo socialne varnosti (pokojnine, zdravstvo, otroške dodatke…). Za večino zaposlenih imamo v Sloveniji nižjo davčno obremenitev tudi v primerjavi s Hrvaško, slabše pogoje pa imamo pri nekaj višjih plačah, izraziteje pa odstopamo pri najvišjih prejemkih, ki jih prejema nekaj tisoč ljudi v Sloveniji. Kot navedeno, višina davčne obremenitve plač sicer ne vpliva na konkurenčnost našega gospodarstva, a tudi sicer je praviloma nižja če se primerjamo z državami kamor želimo.

___________

* Izvorno objavljeno v Delu