Koliko premoženja ima 1 % najbogatejših Slovencev?

Bine Kordež

Nedavno smo lahko v eni od slovenskih revij brali članek v katerem avtor kot vodilno temo izpostavlja podatek, da ima 1 % najbogatejših Slovencev v rokah kar 23,2 odstotka vsega premoženja v Sloveniji. Ta odstotek je višji kot v veliko evropskih državah, kar je v popolnem nasprotju splošni tezi, da smo v Sloveniji v samem vrhu po kazalcih neenakosti. V Italiji ima npr. 1 % najpremožnejših  22,1 % celotnega premoženja, v V. Britaniji 21,3 %, na Nizozemskem celo samo 16,4 %, v Avstriji pa 30,6 %. V naši državi imamo res skoraj najmanjše razlike med prejemki najbolje in najmanj plačanih, po premoženju pa naj bi imeli bistveno večjo razslojenost. Podatki so povzeti po sicer ugledni spletni strani WID.WORLD, kjer so zbrani obsežni podatki o razlikah v dohodkih in premoženju vseh držav sveta skozi čas. Glede na kredibilnost vira je seveda zaključek avtorja korekten.

Nadaljujte z branjem

Kitajski se dogaja Japonska 35 let kasneje: Ameriški tehnološki protekcionizem

Kadarkoli katera država s svojo uspešnostjo zagrozi, da bo prehitela ZDA ali ogrozila njen položaj hegemona, ZDA prekinejo s prakso proste trgovine, ki so jo sicer same propagirale in začnejo z ostroim protekcionizmom. Tisti, ki smo že nekaj časa na svetu in strokovno spremljamo to področje, to hipokrizijo redno opažamo, medtem ko imajo širša javnost in mediji spomin zlate ribice. Spodaj je dober članek CNN iz leta 1987, ki opisuje, kako so ZDA uvajale tehnološki protekcionizem proti Japonski, ki je na mnogih področjih tehnološko prehitela ZDA in postala gospodarsko premočna. In kot lahko vidite, so ameriški vladni predstavniki, politiki in komentatorji proti Japonski uporabljali povsem enako retoriko, kot jo danes proti Kitajski (vključno s špijoniranjem, le da pri Japonski tega niso mogli pripisati Komunistični partiji).

No, ZDA so Japonsko zaustavile. In to povsem. Ne toliko s tehnološkim protekcionizmom kot s podpisom t.i. Plaza Accorda leta 1985, s katerim se je Japonska zavezala k apreciaciji jena. To je Japonsko vrglo na rob recesije, začela je s fiskalno ekspanzijo, napihnili so se kapitalski in nepremičninski baloni in leta 1991 je Japonska kolapsirala. Nikoli več se ni pobrala. In danes seveda ni več nobena tehnološka grožnja Ameriki (o tem sem pisal lani). Za Kitajsko je ta lekcija ključna.

Nadaljujte z branjem