Bine Kordež

Nedavno smo lahko v eni od slovenskih revij brali članek v katerem avtor kot vodilno temo izpostavlja podatek, da ima 1 % najbogatejših Slovencev v rokah kar 23,2 odstotka vsega premoženja v Sloveniji. Ta odstotek je višji kot v veliko evropskih državah, kar je v popolnem nasprotju splošni tezi, da smo v Sloveniji v samem vrhu po kazalcih neenakosti. V Italiji ima npr. 1 % najpremožnejših  22,1 % celotnega premoženja, v V. Britaniji 21,3 %, na Nizozemskem celo samo 16,4 %, v Avstriji pa 30,6 %. V naši državi imamo res skoraj najmanjše razlike med prejemki najbolje in najmanj plačanih, po premoženju pa naj bi imeli bistveno večjo razslojenost. Podatki so povzeti po sicer ugledni spletni strani WID.WORLD, kjer so zbrani obsežni podatki o razlikah v dohodkih in premoženju vseh držav sveta skozi čas. Glede na kredibilnost vira je seveda zaključek avtorja korekten.

A če se poglobimo v te podatke in lestvice, se nam objektivno postavi vprašanje, koliko so ti izračuni in podatki točni, vsaj za Slovenijo. Mogoče so  najbolj ilustrativni podatki v prvi spodnji sliki, kjer je prikaz deleža premoženja zgornjega odstotka državljanov Slovenije in Danske od leta 1980 povzet po omenjeni spletni strani. Za primerjavo smo izbrali Dansko kot državo, ki nam bi bila lahko v mnogo pogledih cilj, tako glede dohodka kot tudi ostalih značilnosti kvalitete življenja.

Kot je razvidno iz slike, so deleži prejemkov najbolje plačanih v skupni masi prejemkov prebivalstva seveda nižji (spodnji črti) kot to velja za deleže premoženja. Pri dohodkih so razlike nižje, a ker bolje plačani velik del svojih prihodkov ne potrošijo, se jim ostanek nabira kot premoženje, ki se z donosi še dodatno krepi. Slabše plačani večji del prejemkov sproti porabijo, kar jim onemogoča, da bi si ustvarili kakšno večje premoženje in vse to vodi v bistveno večje razlike pri premoženju kot pri dohodkih. Po teh podatkih naj bi prejemal en odstotek Dancev 12 % celotne mase prejemkov, v rokah pa naj bi imel 22 % vsega premoženja državljanov Danske.

Če pogledamo podatke za Slovenijo, imamo pri prejemkih skoraj najmanjše razlike med ljudmi, saj se po vseh lestvicah uvrščamo na sam vrh v svetu, pri čemer si prva mesta običajno izmenjujemo s Slovaško in Češko. Podatki o letnih dohodkih prebivalcev so seveda bistveno bolje dostopni in zato so ti izračuni dokaj podobni po vseh evidencah.

Mnogo težje pa je zbiranje podatkov o premoženju ljudi zaradi česar je teh podatkov na voljo bistveno manj. V EU imamo npr. dokaj poglobljeno statistiko o socialnem statusu ljudi (SILC statistika), kjer spremljajo veliko podatkov o socialnem in bivanjskem položaju prebivalstva, a podatkov o strukturi premoženja ljudi ne vsebujejo. Zaradi tega smo v teh primerih odvisni od podobnih spletnih virov kot je naveden. In če pogledamo te podatke, primerjava dohodkovne neenakosti ustreza ostalim virom po katerih je delež prejemkov najbolje plačanih v Sloveniji precej nižji kot na Danskem. Ko pa pogledamo podatke o deležu premoženja, pa vidimo, da je za Slovenijo teh podatkov precej manj (ker so po letih enaki, pomeni, da se prepišejo iz preteklega leta). Do leta 2010 naj bi imel tako najpremožnejši odstotek Slovencev le 12 % celotnega premoženja, nato pa se je v enem letu njihovo premoženje povečalo kar na 28 % vsega premoženja in nato leta 2016 upadlo na 23 %, precej večji delež kot na Danskem.

Glede na navedene podatke seveda lahko upravičeno dvomimo, da ti podatki za Slovenijo držijo in da bi na osnovi njih lahko sklepali, da so razlike med premoženjem Slovencev bistveno višje kot npr. na Danskem ali Nizozemskem. Tudi sicer presenečajo omenjeni podatki po državah, ko naj bi v Veliki Britaniji imel zgornji odstotek najpremožnejših “samo” 21 % celotnega premoženja, v Avstriji in na Poljskem pa denimo preko 30 %. Podatkov za druge države seveda ne moremo preverjati (lahko imamo samo dileme), za Slovenijo pa imamo na voljo razne baze podatkov na osnovi katerih pa lahko vseeno preverimo omenjeni odstotek, ki naj bi ga imel v rokah najbogatejši sloj Slovencev.

Pretežni del premoženja ljudi zajemajo nepremičnine, drug pomemben sklop pa je finančno premoženje (v deležih podjetij, v depozitih in na raznih skladih). Najmanj dilem pri zbiranju imamo glede nepremičnin, kjer ima GURS (Geodetska uprava Slovenije) dokaj natančno evidenco vseh nepremičnin po posameznih lastnikih. Seveda je tudi tu kar nekaj dilem glede vrednosti, pa tudi povezanih lastnikov, a podatki so za okvirno oceno strukture premoženja vseeno zadostni.

Bolj zahtevne pa so ocene strukture finančnega premoženja. O deležih v podjetjih lahko okvirno ocenimo  vrednosti podjetij na osnovi standardnih kazalcev, imamo tudi lastniške strukture in na osnovi vseh navedenih podatkov sem sestavil okvirno strukturo tega premoženja po skupinah posameznikov, upoštevajoč tudi podatke o premoženju zgornje stoterice kot jih objavlja revija Manager. Pri bančnih depozitih imamo v poročilih Banke Slovenije tudi na voljo nekaj podrobnejših podatkov o njihovi strukturi. Najbolj odprta pa je distribucija premoženja v raznih finančnih skladih, kjer podatkov o strukturi praktično ni. Upoštevamo lahko, da je porazdelitev podobna kot pri depozitih in to je še največji približek ocene.

Naslednja težava pri ocenjevanju pa je potem še združevanje vsega premoženja. Torej koliko ima oseba z največ premoženja v lastništvu družb potem še ostalega finančnega premoženja in koliko v nepremičninah. Tudi tu smo vezani na čisto subjektivne ocene, a praviloma so premožnejši podjetniki tudi med večjimi lastniki nepremičnin, pa tudi ostalih naložb. Vse te številke torej temeljijo na precejšni dozi ocenjevanju, a glede na podrobne strukture, so za okvirno oceno o distribuciji premoženja v Sloveniji vseeno kar zadostni. Na takšen način zbrani podatki so prikazani v spodnjih dveh slikah. V prvi sliki je  kumulativna distribucija celotnega premoženja od najpremožnejših naprej, v drugi pa je podrobnejši prikaz za prvih 10 % (razširjen začetek prve slike).

Kako brati te slike? Na spodnji osi je kumulativni delež prebivalstva, na navpični pa podatek, koliko ima ta delež ljudi skupnega premoženja (in tudi dohodkov). V prvi sliki so npr. izpisane številke, koliko premoženja ali dohodkov dobiva prvih 30 % najpremožnejših ljudi (ostale številke za drugačno skupino ljudi lahko razberemo iz črt). Z modro je tako prikazano, da teh 30 % najbolje plačanih prejme okoli 50 % skupnih prejemkov državljanov Slovenije. Zelena črta je za primerjavo prikaz distribucije, če bi vsi prejemali ali imeli enako.

Nato pa imamo rdečo črto, ki kaže na distribucijo vsega premoženja Slovencev in 30 % njih naj bi imelo okoli dve tretjini (65 %) vsega premoženja. Ločeno pa je z oranžnimi črtami še prikaz deleža nepremičnin, ki jih ima ta skupina ljudi v lasti (58 %). Finančno premoženje pa je bolj koncentrirano in prva tretjina ljudi ima v lasti okoli 82 % tega premoženja. V okviru tega je še s pikčasto črto ločen prikaz samo za deleže v podjetjih, kateri so seveda v rokah bistveno ožjega števila ljudi in tu je delež zato kar  100 % (ostalih 70 % ljudi deležev v podjetjih praktično nima).

To so torej okvirni podatki o distribuciji dohodkov in premoženja v Sloveniji. Pri premoženju gre seveda za precejšnje ocene, a glede na opisan način izračuna, so za takšne preglede vseeno zadostni, vsekakor pa bolj točni kot omenjeni podatek iz spleta. Na drugi sliki je za prvih 10% ljudi še podrobnejši prikaz in po njem ima zgornji odstotek Slovencev v rokah kakih 16 % celotnega premoženja. Od tega ima ta skupina v lasti kakih 5 % vseh nepremičnin v državi. Pri distribuciji nepremičnin je namreč v Sloveniji dokaj visoka razpršenost za razliko od večine drugih držav. V tujini je praviloma pomemben del stanovanjskega fonda v rokah ožjega števila lastnikov, velik del ljudi pa živi v najemniških stanovanjih, tudi preko 50 % (v Sloveniji ima lastni bivanjski objekt preko 80 % družin). Seveda pa ima na drugi strani ta zgornji odstotek v lasti okoli dve tretjini vseh deležev v podjetjih, kjer je pričakovano koncentracija premoženja največja.

Vsekakor lahko ocenimo, da je tudi pri strukturi premoženja koncentracija v Sloveniji glede na druge države verjetno med najmanjšimi. To izhaja tako iz manjših razlik v prejemkih kot tudi zaradi zgodovinskih razlogov. Večje premoženje v rokah ožjega kroga ljudi se je v Sloveniji začelo kopičiti šele zadnjih 30 let, v razvitejših državah je to rezultat tudi stoletnih trendov. Kot kažejo gibanja v svetu, se bo tudi v Sloveniji koncentracija premoženja, predvsem naložb v podjetja, z leti še krepila – vseeno pa lahko ugotovimo, da so pri nas tudi v tem delu razlike manjše kot v večini drugih držav. In zato zaključki, kako imajo npr. v Angliji manjši delež  premožnih ljudi, niso ravno ustrezni.