Meritve v zadnjem desetletju konsistentno kažejo anomalije v temperaturi površine oceanov, nekje v razponu med 0.1 in 0.2 stopinje Celzija nad povprečjem obdobja 1991-2020. Letošnja anomalija pa je še posebej velika in je julija znašala kar 0.5 stopinje Celzija:

Opomba: Sea surface temperature anomalies (°C), relative to the 1991-2020 reference period, averaged over the extrapolar global ocean (60°S-60°N) for the month of July from 1979 to 2023. Data source: ERA5.

Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF.

Ključno vprašanje med atmosferskimi fiziki in klimatologi letos je, kaj je povzročilo to nenormalno visoko anomalijo letos. Dober povzetek možnih razlogov je dal slovenski atmosferski fizik Žiga Zaplotnik:

Slovenska strokovnjakinja za področje atmosferske dinamike Lina Boljka, zaposlena na Univerzi v Bergnu, pa dodaja, da gre najbrž za amplifikacijo posameznih učinkov:

Velik učinek na to dinamiko segrevanja oceanov pa bi, kot kaže pravkar objavljena (pre-print) raziskava raziskovalcev Jucker, Lucas & Dutta, lahko imel izbruh podvodnega vulkana Hunga Tonga v južnem Pacifiku decembra 2021. Običajno izbruhi vulkanov v atmosfero injektirajo ogromne količine prahu in žvepla, kar ima ohlajevalni učinek na podnebje (denimo izbruh indonezijskega vulkana Mount Tambora (red velikosti VEI 7) leta 1815 naj bi povzročil globalno ohladitev med 0.4 in 0.7 stopinj Celzija ter najhladnejše desetletje po letu 1400). Posebnost izbruha podvodnega vulkana Hunga Tonge (red velikosti VEI 6) pa je v injektiranju ogromne količine vodne pare v atmosfero, ki pa deluje kot toplogredni plin. Raziskovalci ocenjujejo, da bi ta izbruh lahko povzročil prehodno globalno segrevanje površja za do 1.5 stopinje Celzija (ponekod je sicer možna tudi ohladitev). Vrh segrevanja naj bil v 3 do 7 letih po izbruhu (med 2015 in 2019), ni pa izključena hitrejša kulminacija. Sploh zaradi kombinacije različnih posamičnih učinkov, ki eden drugega amplificirajo.

Ta raziskava je seveda šele v pre-print fazi in bo morala iti skozi sito znanstvenega preverjanja (prvi odziv Line Boljka), daje pa dokaj plauzibilno razlago. Kakorkoli, povečane globalne temperature nakazujejo večjo verjetnost ekstremnih vremenskih dogodkov v naslednjih letih. Glede tega je dobro razlago že pred dvema letoma podal Žiga Zaplotnik.