Žiga Zaplotnik je pred dvema letoma v intervjuju za N1 dobro napovedal bodoče dogajanje zaradi globalnega segrevanja. Takrat je napovedal: Slovenijo čaka veliko več neurij z močnim vetrom in točo.

Letos od začetka marca je razvidna močna anomalija v segrevanju Atlantika in v povprečju površja vseh oceanov. Anomalija je konec junija znašala že +0.74 stopinj Celzija. Ta anomalija naj bi se prenesla v segrevanje ozračja.

James Anderson, profesor atmosferske kemije iz Harvarda (ki je “zaslovel” na družbenih omrežjih, ker ga je navajala aktivistka Greta Thunberg) je pred petimi leti za širši krog občinstva razložil mehanizem vpliva globalnega segrevanja morij na ozračje in potem naprej na vreme. Povedal je, da izginotje permanentnega ledu na obeh polih, s čimer se skorajda izenačijo temperature na polih s tistimi na ekvatorju, vodi v močno povišanje izparevanja, kar je gorivo za formiranje velikih neviht:

“The ocean was running almost 10ºC warmer all the way to the bottom than it is today,” Anderson said of this once-and-future climate, “and the amount of water vapor in the atmosphere would have meant that storm systems would be violent in the extreme, because water vapor, which is an exponential function of water temperature, is the gasoline that fuels the frequency and intensity of storm systems.

Glede tega, ali obstaja vzročnost med segrevanjem oceanov letos in hudimi neurji, ki jih doživljamo v zadnjih tednih v Evropi, se morajo izjasniti znanstveniki s teh področij. Vendar mehanizem obstaja in zdi se zelo plavzibilen.

Žiga Zaplotnik je v intervjuju za N1 to dogajanje napovedal. Spodaj je nekaj povednih odlomkov iz njega:

Ta mesec smo bili na zahodu Evrope priča uničujočim poplavam, najhuje je bilo v Nemčiji. Češko mesto je nedavno opustošil tornado. Bolj ekstremni vremenski pojavi naj bi po napovedih klimatologov postali stalnica. Kakšna je fizikalna razlaga tega trenda?

Z naraščanjem temperature ozračja se povečuje tudi maksimalna količine vodne pare, ki je lahko v zraku, približno za 7 odstotkov za vsako stopinjo. Posledično se okrepi tudi izhlapevanje. Vodna para pa je skupaj gledano najpomembnejši toplogredni plin, predvsem zaradi velike količine v zraku v primerjavi s CO2 in ostalimi toplogrednimi plini, ki se nahajajo v še manjših koncentracijah. Toplogredni učinek vodne pare je najpomembnejša povratna zanka v našem klimatskem sistemu.

Večja količina vodne pare v zraku pomeni, da ob dvigovanju zraka ob pobočjih hribov kondenzira večja količina vodne pare, kar pomeni močnejše padavine.

Večja količina vodne pare v zraku hkrati pomeni, da se v pogojih, ko lahko nastajajo nevihte, ko je torej atmosfera lokalno nestabilna, ko se pregret zrak spontano dviguje zaradi vzgona, lahko kondenzira večja količina vodne pare. Pri tem se sprosti več toplote, vzgorniki so še močnejši. Močnejši vzgorniki lahko zadržijo v nevihtnem oblaku večja zrna toče.

Študije kažejo, da se ekstremne enourne padavine v stopinjo toplejšem ozračju ne okrepijo zgolj za 7 odstotkov, kot bi lahko sklepali na podlagi termodinamskih lastnosti vodne pare. Okrepijo se celo za 13 odstotkov, pri visokih temperaturah rosišča pa celo za skoraj 20 odstotkov.

To bi pomenilo, da če danes v zelo močnem nalivu v času poletne vročine pade 50 mm padavin v eni uri, jih bo v tri stopinje toplejši atmosferi padlo 80 mm. Velika razlika! No, študije na žalost tudi kažejo, da je Slovenija skupaj s celotnim zaledjem severnega Sredozemlja, območje, kjer se je pojavnost neurij z močnim vetrom in točo najbolj povečalo.

Kako v takšnih primerih posledice podnebnih sprememb ločiti od naključne naravne variabilnosti?

Težko. Lahko pa ocenimo, za koliko se je zaradi podnebnih sprememb povečala verjetnost za tak dogodek.

Kaj je po vašem mnenju z vidika podnebnih sprememb srednjeročno največja nevarnost za Slovenijo?

Še največja neposredna grožnja so po mojem mnenju neurja, ekstremni padavinski dogodki, v drugi polovici stoletja pa tudi že vlažni vročinski valovi.

Rekel bi sicer, da so za Slovenijo manj nevarne neposredne grožnje v obliki ekstremnih vremenskih pojavov kot tveganje za povečano družbeno nestabilnost zaradi masovnih migracij iz predelov sveta, za katere pa podnebne spremembe predstavljajo hudo neposredno grožnjo.

…

Zakaj se severna polobla segreva hitreje od južne?

Že v osnovi je severna polobla toplejša od južne. Študije kažejo, da so osrednji dejavnik te razlike tokovi v Atlantskem oceanu. Na podlagi simulacij vemo, da se, če te tokove izklopimo, temperatura med severno in južno poloblo skoraj povsem izenači. Preostanek razlike pa gre na račun reflektivnosti, saj na južni polobli Antarktika s svojo zalogo kopenskega ledu in velike razsežnosti morskega ledu odbije nekoliko več sončevega obsevanja.

Razlog, da se severna polobla segreva hitreje kot južna, pa je v neenakomerni razporeditvi kopnega in morja. Na severni polobli je mnogo več kopnega, ki ima manjšo toplotno kapaciteto. Pri sončnem obsevanju morja pride do izhlapevanja vode, pri čemer se za izhlapevanje porablja njegova toplota., torej se s tem efektivno hladi, podobno kot se z znojenjem, ki potem izhlapi v zrak, ohlaja naše telo. Hkrati hladijo tudi okoliški zrak. Zaradi tega se lahko kopenski deli precej bolj segrejejo, saj nimajo na zalogi “neskončnega” vira vode za izhlapevanje, kot jo imajo oceani.

Če Zemlja ne bi imela oceanov, ki so ogromen zalogovnik toplote, Zemljino ozračje ob tako zelo spremenjeni energijski bilanci ne bi več omogočalo človeškega življenja. Veliko večino dodatne toplote, ki smo jo pridelali predvsem s povečevanjem koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, so posrkali oceani.

Do kdaj lahko še računamo, da bodo upočasnjevali segrevanje?

Oceani lahko še precej časa sprejemajo odvečno energijo, saj se zaradi velike toplotne kapacitete segrevajo počasi. Tudi ozračje nad oceani se je ogrelo precej manj kot ozračje nad kopnim. Hladnejši zrak, ki ga na kopno prinaša iznad morja, preprečuje, da bi se “skuhali”. Eden pomembnih razlogov za vročinski val leta 2010 v Rusiji je bil ravno v tem, da zaradi atmosferske blokade – stacioniranja Rossbyjevega vala – ni mogel dotekati zrak iznad morja.

Vir: N1