Zakaj novinarji širijo neosnovane dogme o zveličavnosti razogljičenja prek sončne in vetrne energije?

23 julija, 2023 By in gospodarstvo

Jasmin Feratović je v odlični niti dobro razgalil zavajanje glede porabe fosilnih virov pri jedrski energiji, ki si ga je prejšnji petek v Dnevniku privoščila novinarka:

Še moj komentar: V zgornji trditvi gre za čisto zavajanje. Sistemska rezerva za JEK2 je seveda potrebna (v enaki moči kot je moč JE), vendar se uporablja zgolj v času remonta in menjave goriva (enkrat na 18 mesecev) ali v primeru izpada (kar je ekstremno redko).
Izkoristek sončnih elektrarn v Sloveniji je manj kot 1/8 ur letno (med 11 in 12% po podatkih AzE), kar pomeni, da je 89% časa potrebno kuriti plin za ustvarjanje nadomestne elektrike, ko ni sonca.
Poraba plina – JE v. SE (sonce) za isto moč elektrarne:
  • SE – 89% časa
  • JE – 5.5% časa (1 mesec v 18 mesečnem obdobju)
Pri SE se torej veliko večino časa (89% časa) uporablja plin, pri JE pa le 5.5% časa za ustvarjanje iste količne električne energije. Torej se pri SE uporabi 16-krat več plina kot pri JE (pri isti skupni količini proizvedene elektrike).

SE torej nikakor ne pomeni prehoda na nizkoogljične vire energije, pač pa pomeni prehod iz enega fosilnega vira (denimo premoga) na drugega (plin). Pri tem se izpusti CO2 zmanjšajo le za 1/3. Če pa premog zamenjamo z JE, se izpusti CO2 zmanjšajo za 95%.

Res je treba narediti en strokovni seminar za novinarje, da se seznanijo z dejstvi in podatki mednarodnih organizacij za energijo (IEA, NEA), namesto da širijo neosnovane dogme religioznih prepričancev v kult sonca.

Da ne bo pomote, s sončnimi elektrarnami ni nič narobe. Tudi jaz jo imam doma na strehi, odlično se obnese na jadrnici (v poletnem času) in na vikendu, če ni električnega priključka (seveda le pomladi in poleti). Vendar je dejanski izkoristek SE zelo nizek, so zelo variabilne in na njih je nemogoče izgraditi zanesljivo oskrbo z električno energijo. Tudi če jih opremimo z baterijami, črpalnimi hidroelektrarnami in elektrolizerji (za pretvorbo viškov energije v vodik). Seveda pa v tem primeru postane zaradi teh dodatnih stroškov ta elektrika izjemno draga. Hkrati pa je treba k temu prišteti še stroške nadgradnje distribucijskega omrežja, stroške nadomestnih kapacitet (plinske elektrarne), stroške plina, stroške regulacije sistema, stroške vodikovodov itd. Vsega tega pri denimo hidro ali jedrski energiji ni. Zato je energija iz sonca tako zelo draga (ko enkrat upoštevamo celotne stroške in sistemske stroške), elektroenergetski sistem pa postane zelo volatilen in težko obvladljiv za operaterje omrežja.

Sončne elektrarne so koristno dopolnilo, vendar pa le v obsegu 10 do 20% celotne potrebne električne energije, nato postanejo veliko breme in tveganje.

________

* V naslednjih dneh bom objavil nekaj podatkov in simulacij, ki so jih naredili v IEA in NEA glede tega vprašanja.