Odličen članek v New York Timesu glede funkcije, za katero je bil Nato ustanovljen in ki jo tudi danes opravlja. Na kratko: Nato je bil ustanovljen z namenom, da potegne Evropo v odvisnost od ZDA in da zmanjša njen manevrski prostor. Bil je ustanovljen z namenom, da ZDA preprečijo ne  samo širjenje socializma v Evropo, ampak da preprečijo tudi kakršnokoli sodelovanje evropskih držav z nekdanjo Sovjetsko zvezo. Tudi danes Nato igra podobno vlogo, le da je Sovjetsko zvezo v ameriški ciljni funkciji zamenjala Rusija. In Nato je daleč od dragega dobrodelnega programa ZDA, nasprotno, Nato je izjemno poceni način za zagotavljanje ameriškega vpliva v Evropi (ameriški prispevek za delovanje Nata v Evropi znaša le okrog 6% ameriškega vojaškega proračuna). In še nekaj, Nato je screening program za bodoče članice EU. Nobena država ne more postati članica EU brez predhodne odobritve Washingtona v obliki članstva v Natu.

Whatever the levels of expenditure, it is remarkable how little military capability Europeans get for the outlays involved. Lack of coordination, as much as penny-pinching, hamstrings Europe’s ability to ensure its own security. By forbidding duplication of existing capabilities and prodding allies to accept niche roles, NATO has stymied the emergence of any semiautonomous European force capable of independent action. As for defense procurement, common standards for interoperability, coupled with the sheer size of the U.S. military-industrial sector and bureaucratic impediments in Brussels, favor American firms at the expense of their European competitors. The alliance, paradoxically, appears to have weakened allies’ ability to defend themselves.

Nadaljujte z branjem→

Obisk ameriške finančne ministrice Janet Yellen, ki je doživela boljše čase v akademskem svetu in nato v Federal Reserve, na Kitajskem je težko opisati drugače kot popoln fiasko. Res ni jasno, kaj si je predstavljala, da lahko doseže na Kitajskem. Da pomiri kitajske oblasti, da ZDA ne mislijo resno z ostrim trgovinskim in investicijskim protekcionizmom ter z izzivanjem spopada okrog Tajvana? In to tako, da ne prinese nobenih pobud za deeskalacijo napetosti, ki so jih začele in jih stopnjujejo ZDA, ampak da Kitajski postavlja nove zahteve? Denimo glede kitajske sprostitve omejitev za ameriške investicije (halo, kdo je uvedel črne liste za kitajska podjetja?), glede nujnosti vključitve v bitko glede fentanila (halo, to je problem ameriške propadle zdravstvene in socialne politike, kaj ima Kitajska s tem?) in glede nujnosti uvedbe liberalnih reform in tržnega gospodarstva (halo, kateri sistem se je v zadnjih štirih desetletjih pokazal bolj razvojno uspešen – kitajska industrijska politika z reguliranim tržnim gospodarstvom ali ameriški neoliberalni model s financializacijo vsega?). Ob tem, ko tvoja moč vidno peša in se zavezniki odvračajo od tebe in se pridružujejo gostitelju, moraš res biti samozaverovan v lastno veličino oziroma tumpast kot Američan, da prideš na obisk k večji sili od sebe in gostitelju držiš predavanja ter postavljaš zahteve. Američani pač.

Kitajski gostitelji so imeli največjo težavo s tem, kako gostji vljudno povedati, naj se spelje, od koder je prišla. In res mi je žal Yellenove, ker zelo spoštujem njeno preteklo delo, sploh na čelu Feda. Ampak trenutno je v zelo slabi družbi in ima zelo slabo službo.

Dva dobra komentarja sta spodaj, eden iz ameriške, drugi pa iz evropske perspektive. ZDA se iz zanke zaostrovanja napetosti s Kitajsko ne morejo več izvleči, kajti gre za biti ali ne biti ameriške globalne hegemonije. Zadeva je podobna kot pri levjem krdelu: ko pride mlajši pretendent, da bi izrinil že ostarelega vodjo krdela, se starejši mora podati v napad in poskušati mlajšega pregnati. Tukaj ni sobivanja. Je zgolj out – out. In v prvem boju levinje pomagajo obstoječemu vodji, da prežene mlajšega in da zaliže rane po hudem boju. Toda samo prvič, v drugem poskusu levinje same preženejo ostarelega vodjo, ki se je izkazal kot prešibek, da bi njihovo krdelo lahko varoval tudi v bodoče. Danes vsi, razen (še) zahodnih držav, zapuščajo ZDA in se priključujejo Kitajski. Kralj je mrtev, naj živi kralj!

Evropa pa ima možnost izbire. Ker EU nima pretenzij po globalni hegemoniji, se lahko zadovolji z obojestransko koristnim sodelovanjem s Kitajsko. Seveda pa se mora pri tem:

(1) najprej otresti smrtonosnega objema pešajočih ZDA in hkrati

(2) zagotoviti strateško energetsko avtonomijo in nizke cene energije (z jedrskim preporodom in tudi s ponovno vzpostavitvijo plinskih povezav z Rusijo) in

(3) uveljavljati odločne ukrepe industrijske politike, s katerimi bo zagotovila tehnološki razvoj in konkurenčnost evropske industrije (Standort Evropa!).

Zaenkrat sicer kaže, da evropski “voditelji” tega še niso dojeli. Čas je za nove, prave voditelje. Voditelje z vizijo in voditelje z “jajci”.

Nadaljujte z branjem→

Volodimir Zelenski: Ko te pustijo samega kot psa…

Vir slike: twitter

Ni sicer jasno, kako je Zelenski lahko pričakoval kaj boljšega od tega, kar je včeraj dobil na vrhu Nata v Vilni. Če je mislil, da se bodo po tem, ko so ga ZDA zvabile v vojno z Rusijo in mu lani marca preprečile podpis za Ukrajino in zanj zelo ugodnega mirovnega sporazuma, ZDA spustile v vojaško eskalacijo z Rusijo, in to zaradi Ukrajine, je bil zelo naiven. Pomen Ukrajine in sebe je močno precenil. ZDA so Ukrajino pač zlorabile, da bi oslabile Rusijo. Ni se izšlo. Ampak so what! Tudi s talibani, Al kajdo in ISIS se ni izšlo.

Dejansko je deklaracija vrha Nata v Vilni leta 2023 Ukrajino oddaljila od članstva v Natu bolj, kot ga je deklaracija vrha Nata v Bukarešti leta 2008 približala – Ukrajini je (ob različnih splošnih in nedefiniranih posamičnih pogojih posameznih držav) kot pogoj postavila konec vojne z Rusijo. Kar pomeni bodisi zmago nad Rusijo (mission impossible) bodis mirovni sporazum z Rusijo (do katerega bod nekoč prišlo, vendar po ruskih pogojih, ki bodo bistveno slabši od tistih iz marca 2022). Toda vse to, da Ukrajina ne more v Nato, dokler je v vojni z Rusijo, smo vedeli že od 5. marca lani (2022), ko se Nato iz enakega razloga ni odločil zapreti zračnega prostora nad Ukrajino, in ni nobenega upravičenega razloga biti jezen. Zelenski je lahko jezen samo nase in na svojo naivnost.

Je pa res, da bodo jezni in besni nanj njegovi sodržavljani in sodržavljanke, ki jih je, zapeljan z ameriškimi obljubami, zapeljal v to vojno in nato ni podpisal za Ukrajino zelo ugodnega mirovnega sporazuma. Nanj bodo besni svojci padlih ukrajinskih fantov, ki jih je Zelenski od začetka junija pognal v nesmiselno ofenzivo in gotovo smrt, da bi se prikupil ameriškim in evropskim sponzorjem pred vrhom Nata v Vilni. 26 tisoč mladih ukrajinskih fantov je po nepotrebnem umrlo v zadnjih šestih tednih za Zelenskijev nesmiselni pitch njegovim sponzorjem.

Po tem (pričakovanem) debaklu Zelenskega lahko pričakujemo pospešeno demoralizacijo in izgubo motivacije v ukrajinskih vojaških silah in prebivalstvu. Konec vojne je bližji.

Glede na to, da sta ob Ukrajini največja žrtev te vojne objektivnost in resnica in da v mainstream medijih skorajda ne morete dobiti nobenega komentarja, ki ne bil pomenil žalitve za naš intelekt, priporočam, da na to temo preberete spodnji komentar z bloga Moon of Alabama. Slednji do sedaj še nikoli ni zatajil glede verodostojnosti podatkov in glede pronicljivosti komentarja.

Nadaljujte z branjem→

In honor of the NATO summit July 11 and 12, this is a comparison of how the Nazi leadership in World War Two and today’s collective West similarly underestimated Russia and overestimated their capabilities.

Despite Russia’s overwhelming upper hand in Ukraine, Western officials and media continue to largely pump sunshine and weave stories of Russian collapse.

There are increasing breaks in the fever, and it looks like maybe, hopefully the acceptance of the loss is gaining traction in Washington.

Danes bo v Vilni srečanje skupine Nato, kjer se kot najbolj razvpita točka pričakuje diskusija o vključitvi Ukrajine v Nato. Takojšnja ali hitra vključitev Ukrajine je objektivno malo verjetna. Dokler traja vojna v Ukrajini sploh ne, ker bi to zaradi aktivacije 5. člena pogodbe o Natu (akt vojaške agresije na katerokoli članico pomeni agresijo na celotno zvezo in vsako posamezno članico, ki se mora na to primerno odzvati) pomenilo začetek neposredne vojne med Natom in Rusijo. Tudi srednjeročno, tudi če bi Ukrajina zmagala v tej vojni proti Rusiji, je vključitev Ukrajine objektivno še zelo oddaljena, in to zaradi razlogov v sami Ukrajini (pomanjkljiva demokracija, korupcija, pomanjkljiva sposobnost zagotavljati potreben obseg izdatkov za oborožitev itd.).

Ameriški magazin Foreign Affairs, elitna publikacija ameriške elite zunanjepolitičnih svetovalcev in komentatorjev, je objavil posebno številko na to temo. Kot lahko preberete, je velika večina komentatorjev proti hitri vključitvi Ukrajine v Nato. Večinoma zaradi tveganja aktivacije člena 5, nato pa zaradi prevelikih stroškov za ZDA s to vključitvijo, saj bi stroške obrambe Ukrajine morale nositi predvsem ZDA. Komentatorji zato večinoma predlagajo, da se Ukrajini zagotovijo zgolj varnostna zagotovila (podobna kot denimo Izraelu) in da se Evropa postavi na svoje noge glede obrambe (beri: da prevzame levji del vojaaških stroškov za lastno obrambo). Med zagovorniki takojšnje vključitve Ukrajine v Nato sta zgolj dva – oba iz Ukrajine: razumljivo Kuleba (zunanji minister Ukrajine) in Zagorodnyuk (nekdanji minister za obrambo Ukrajine). Seveda je izbor komentatorjev (lahko) pristran, vendar tudi to dejstvo kaže na prevladujoč odnos zunanjepolitične elite do tega vprašanja.

A Stronger NATO for a More Dangerous World, What the Alliance Must Do in Vilnius—and Beyond – Jens Stoltenberg

NATO’s Worst-of-Both-Worlds Approach to Ukraine, Why the German Model Won’t Solve a Problem of the Alliance’s Own Making – M. E. Sarotte

Don’t Let Ukraine Join NATO, The Costs of Expanding the Alliance Outweigh the Benefits– Justin Logan and Joshua Shifrinson

To Protect Europe, Let Ukraine Join NATO—Right Now, No Country Is Better at Stopping Russia – Andriy Zagorodnyuk

Europe’s Real Test Is Yet to Come, Will the Continent Ever Get Serious About Its Own Security? – Radek Sikorski

The Case for a Security Guarantee for Ukraine, How to Protect the Country—Without NATO Membership – Lise Morjé Howard and Michael O’Hanlon

Why NATO Must Admit Ukraine, Kyiv Needs the Alliance and the Alliance Needs Kyiv – Dmytro Kuleba

How the West Can Secure Ukraine’s Future, Kyiv Needs a Binding Commitment Before NATO Membership – Eric Ciaramella

Western Europe Is Still Falling Short in NATO’s East, Deterring Russia Requires More Than Just Promises – A. Wess Mitchell

1. The USA rules the world.
2. The USA makes all rules including these rules.
3. No one can know what the rules are, only that they exist.
4. No one is allowed to ask what the rules are.
5. The USA will be in charge of the flexibility provided by the rules’ non-existent nature.
6. Non-western countries must be regularly castigated for not following the rules.
7. Western countries must be regularly praised for following the rules.
8. Alternative rules of governance which work successfully (cf. China, Singapore) must always be derided as “authoritarianism”.
9. Unfair global dominance by the 13% western minority (cf. totalitarianism) must always be referred to as “democracy”.
10. These rules over-ride all other rules, including fundamental justice and the laws of nature.

Vir: Twitter

Bine Kordež

Po klasični ekonomski teoriji je inflacija, torej dvig splošne ravni cen, praviloma posledica preobsežne ponudbe (poceni) denarja. Centralne banke, zadolžene za stabilnost cen, zato ob naraščanju cen praviloma dvignejo ključne obrestne mere, kar naj bi ohladilo gospodarstvo, znižalo povpraševanje in s tem umirilo rast cen. Osnovni instrument za vodenje denarne politike centralnih bank je danes predvsem določanje ključne obrestne mere in preko nje uravnavanje obsega denarja na trgu.

Tudi naša centralna banka, Banka Slovenije, ima v svoji strategiji izvajanja denarne politike zapisano: “Banke si namreč pri centralni banki izposojajo denar, zato je cena tega denarja ključna za določanje obrestnih mer v gospodarstvu. …denarna politika s svojimi odločitvami, predvsem glede obrestnih mer, vpliva na potrošnjo, varčevanje in investiranje v gospodarstvu ter na splošno raven cen“. Seveda Banka Slovenije pri tem ni avtonomna. Ker smo del Evroobmočja s skupno valuto evro, se na nivoju Evropske centralne banke (ECB) vodi enotna denarna politika za vse članice z enotno določeno ključno obrestno mero. Tam se nedvomno sliši tudi naš glas, a moramo biti realni, kaj z našimi 0,3 % glasov predstavljamo.

Nadaljujte z branjem→

What if Kiev’s current offensive fails to yield a decisive Ukrainian breakthrough and Russian collapse? Deadlock is bad for Russia but worse for Ukraine, which provides the battleground. Moreover, an exhausted and diminished Ukrainian military would be vulnerable to renewed Russian attacks. Although Moscow doesn’t look close to victory as some analysts have repeatedly claimed, it appears stronger than the allies insist.

The Biden administration continues to say that only Kiev can decide its war ends, but the latter cannot bind the allies. Today the Zelensky government, backed (or forced) by a large majority of Ukraine’s population, is committed to recovering lost territory. Unfortunately, Kiev’s desire appears to vastly outstrip its means. A dramatic Ukrainian advance or convincing pacific Russian political shift remain possible but look increasingly unlikely.

Washington must decide policy based on American interests. An open-ended conflict with steadily increasing entanglement against a nuclear-armed power with far more at stake is a bad deal for the American people. The Biden administration should engage in serious discussions with Moscow about ending the conflict and building a stable security structure.

Nadaljujte z branjem→

Po desetletju in pol in po izjemnih 550 milijardah evrov investicij v obnovljive vire energije (OVE), predvsem vetra in sonca, je energetsko-okoljska situacija v Nemčiji porazna. Katastrofalna. Zgodba v nekaj slikah.

Slika 1: Nemčija je od leta 2004 res povečala delež OVE iz 9 na 44% (48% v 2022)…

Nadaljujte z branjem→