O tem sem zelo veliko pisal že pred desetimi leti (tukaj in tukaj) in napovedoval, da bo “globalizacija požrla svoje starše“. Torej, da bo globalizcija kot bumerang udarila nazaj predvsem ZDA, ki so svojo proizvodnjo preselile v tujino, saj se je veliko bolj splačalo živeti od visokih marž pri prodaji končnih izdelkov, kot so iPhoni ter od igračkanj na borzi, medtem pa je ta deindustrializacija izvotlila srednji razred, povečala neenakost in posledično na oblast naplavila populiste. To je bilo jasno že pred več kot desetletjem, vendar so me takrat malce nejeverno in sumnjičavo gledali, ko sem predaval in pisal o tem.

No, vmes se je zgodila še Kitajska – njen fenomenalni tehnološki vzpon, ker je Kitajska namesto v orožje (kot ZDA) 4-krat več vlagala v znanost, raziskave in razvoj. Desetletje kasneje je Kitajska prva na svetu na Nature indeksu najbolj kvalitetnih znanstvenih objav, prva je pri 34 od 43 najbolj kritičnih tehnologij, absolutno dominira tako v proizvodnji solarnih panelov kot inštalaciji jedrskih elektrarn, prva je pri izvozu avtomobilov in prva pri izvozu električnih avtomobilov. Danes, paradoksalno, Japonci uvažajo kitajske električne avtomobile, jih razstavljajo in prek reverse inženiringa ugotavljajo, kako so narejeni.

In Kitajska ima načrt. Ima grand plan. Pred 30 leti je bilo to zavzetje ključnih virov surovin povsod po planetu, od 2012 pa je to ojačano z iniciativo Belt & Road, ki ustvarja tesno gospodarsko sodelovanje v Evraziji in Afriki. Kitajska je razvila svojo globalno integracijo, brez da bi kdo to zares opazil.

No, in ker je Kitajska dramatično prehitela ZDA tako glede obsega industrijske proizvodnje (31% svetovni delež) kot tehnoško ter tudi vojaško (razvila je nadzvočne rakete srednjega in dolgega obsega, o katerih lahko v ZDA samo sanjajo), ker ima Kitajska svojo globalno integracijo, imamo danes to hladno vojno, ki so jo uvedle ZDA. Namesto ameriško sponzorirane globalizacije imamo ameriški protekcionizem in se bojimo vojne glede Tajvana, konflikt, ki so ga absolutno enostransko in iz nič sprovocirale ZDA.

Globalizacija, ameriški otrok, je pojedla svoje starše in zdaj bi se ZDA, tako kot od leta 1865 naprej s Careyevim protekcionizmom, rade reševale s tehnološkim protekcionizmom. Takrat proti Veliki Britaniji, danes proti Kitajski. Vendar je to šele začetek padca ZDA. Kajti ZDA so v paničnem strahu hegemona, ki je izgubil prevlado začele s serijo sprovociranih konfliktov (Sirija, Ukrajina, Tajvan), pri čemer pa so na svojo nesrečo naletele na zid držav v razvoju, ki se pod vodstvom Kitajske (industrija, tehnologija, grand plan) in Rusije (energija, vojska, hrana, surovine) ter njunega projekta BRICS+ ne boji grizenja in brcanja oslabelega hegemona in ki si aktivno želi ustvariti protipol, ki bo močnejši od ZDA. Ker imajo od tega večje koristi kot od globalizacije ameriškega tipa.

Spodaj je dober kratek povzetek dogajanja. Nekaj, kar se lahko da na 3 strani powepoint prezentacije o ameriškem padcu z globalnega prestola ter paničnem grizenju in brcanju in iskanju oprimka. Ki ga ni.

___________

Good article on Financial Times by Martin Wolf. I am using his charts to rewrite it in my own narratives.

For 100 years, the United States of America was world’s #1 in manufacturing. Then…

… in 2009, China surpassed the US. Now, China is 2x the U.S.

Chart 1: How China surpassed the US in manufacturing

The US championed free trade, created GATT & WTO, and told the world to let corporations do whatever they want.

Thus, US corporations outsourced foundational industries like steel, autos and semiconductor fabrication; and embraced FIRE economy and fluff services like Facebook and Netflix.

Chart 2: The transformation of US society from manufacturing to services

Then that animal spirit bit America in the ass. Hard.

Why?

Because the US never envisioned a successful system like China.

The US had a foolproof system that said, “We will own the patents, create the design, market and sell the products. But the Global South will do the dirty manufacturing and low-end IT/services jobs.”

Well, two things happened:

• The middle class in the West got crushed, thanks to the new financial capitalism. And they started fighting back with populists like Trump.
• China not only mastered manufacturing but climbed up the value chain to compete with core American business model (patents, design, brands , innovation etc.

Chart 3: Share of US/EU in China’s exports

What now? Biden people are paying lip service to industrial policies. And they’re violating all the sacrosanct dogma that they preached for decades. Now, the US loves protectionism, hates free market, and despises competition (China).

And there’s no reversing. The US will keep doubling down.

The “de-risking” is a marginal project. The “friend-shoring” will take a couple of decades to be meaningful.

By that time, China will have been #1 for a long time; and a multipolar world would be strongly entrenched.

Unless the US can defeat Russia and China through sanctions and hot wars. But that doesn’t look very feasible now.

End.

Vir: S.L. Kanthan, twitter