Strategija razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije do leta 2050

Elektroenergetski program, ki smo ga pripravili energetski in ekonomski strokovnjaki ter strokovnjaki za biodiverziteto v okviru Sveta za razvoj pri SAZU, predvideva razogljičenje proizvodnje električne energije v Sloveniji s kombinacijo obnovljivih virov energije (OVE) in izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2) do leta 2035. Na tej osnovi bi dosegli štiri ključne cilje, in sicer: 100-odstotno razogljičenje proizvodnje električne energije do leta 2050, strateško avtonomnost na področju električne energije z uvozno odvisnostjo manjšo od 5%, zagotovitev zanesljive in stabilne oskrbe z električno energijo in zagotovili bi ugodne cene električne energije, s tem pa večjo blaginjo prebivalcev Slovenije in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Po SAZU strategiji bi se stroškovna cena električne energije (vključujoč veleprodajno uvozno ceno) v obdobju 2035-2050 gibala v razponu med 80 in 90 EUR/MWh in bi bila za 10 do 20 EUR/MWh nižja od stroškovnih cen, ki jih bomo (zaradi visokih cen CO2 kuponov, ki bremenijo TEŠ6) dosegali v obdobju 2025-2035 (do vključitve JEK2 v omrežje).

Učinki zamud pri  izgradnji JEK2

Sedanja vladna koalicija je odločitev o gradnji JEK2 vezala na referendum, ki naj bi ga organizirala ob koncu mandata leta 2026. To efektivno pomeni zamik začetka gradnje in priključitve JEK2 v omrežje za štiri leta. Ta zamuda glede dokončanja JEK2 bo zaradi specifične situacije v slovenski energetiki pomenila neugodne posledice za slovensko prebivalstvo in gospodarstvo. Po sprejetih zavezah naj bi Slovenija do leta 2033 iz omrežja izklopila premogovne obrate v Termoelektrarni Šoštanj (bloke 4, 5 in 6), medtem ko je bila priključitev JEK2 v omrežje v SAZU strategiji načrtovana za leto 2035. Že v tem primeru bi za eno leto zmanjkalo za približno 2,5 TWh ustvarjene električne energije, ki bi jo bilo treba uvažati. Zamik gradnje JEK2 bi to vrzel podaljšal za dodatna štiri leta. Zaradi zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2 bi se uvozna odvisnost v obdobju po letu 2035 do vključitve JEK2 v omrežje povečala za 20 do 25%.

Izračuni kažejo da bi zamik izgradnje JEK2 za 4 leta (vključitev v omrežje leta 2039 namesto 2035) pomenil, da bodo ob upoštevanju uvozne cene električne energije v višini 160 EUR/MWh stroškovne oziroma nabavne cene električne energije v obdobju 2035-2038 višje za skoraj 40 do 60 EUR/MWh (v povprečju 131 namesto 80 EUR/MWh), kot bi bile, če bi že deloval drugi blok jedrske elektrarne Krško.

Slika 1: Povprečna stroškovna cena električne energije v Sloveniji v primeru zamude izgradnje JEK2, 2025-2050 (EUR/MWh)

Vir: Lastni izračuni.

To pomeni, da bi se maloprodajne cene lahko dvignile na raven okrog 200 EUR/MWh, če odjemalci oziroma dobavitelji električne energije ne bi uspeli za to obdobje dolgoročno zakupiti električne energije po ugodnejših cenah. To na letni ravni lahko pomeni višji strošek za prebivalstvo in gospodarstvo za električno energijo za dobrih 600 mio evrov oziroma kumulativno za 2.5 miljard evrov.

Tabela 1: Kumulativni dodatni stroški za električno energijo v primeru zamude JEK2 ali NEPN scenarijev glede na SAZU scenarij v obdobju 2025-2050 (mio EUR)

Vir: Lastni izračuni.

Učinki implementacije NEPN scenarijev

V naši analizi smo analizirali tudi učinke izhodišč posodobljenega Nacionalnega energetsko podnebnega programa (NEPN) na energetsko avtonomnost Slovenije in na cene električne energije. Naša analiza kaže, da nobeden izmed NEPN scenarijev (scenarij OVE, ki temelji zgolj na OVE virih in scenarij OVE+JE, ki ob OVE upošteva tudi izgradnjo JEK2 in priključitev na omrežje leta 2040) ne more zagotoviti dovolj električne energije za potrebe razvoja Slovenije. Tudi v najbolj optimističnem OVE+JE scenariju bi dolgoročno na letni ravni imeli primanjkljaj električne energije v višini 4 TWh.

Naša analiza kaže, da oba NEPN scenarija v primerjavi s SAZU strategijo pomenita močno povišanje stroškovnih cen električne energije domačega elektroenergetskega sistema (EES). Do tega pride zaradi dveh učinkov. Prvič zaradi višjih LCOE vrednosti sončnih in vetrnih elektrarn glede na drugi blok jedrske elektrarne Krško. Drugič pa zaradi povečanega uvoza, ki je v NEPN scenarijih višji kot v SAZU strategiji. V primeru NEPN OVE scenarija bi bila stroškovna cena električne energije po letu 2035 višja za 50 do 60 €/MWh, v primeru NEPN OVE + JE scenarija pa za okrog 30 € /MWh (glede na SAZU strategijo).

Slika 2: Povprečna stroškovna cena električne energije v Sloveniji po NEPN scenarijih, 2025-2050 (EUR/MWh)

Vir: Lastni izračuni.

Navedeno pa seveda pomeni tudi, da bi bila končna cena električne energije za odjemalce po NEPN scenarijih zelo draga. V izračunih smo upoštevali, da se znesek vseh davščin na stroškovno (veleprodajno) ceno povečuje z večjim vključevanjem OVE virov. Izhajali smo iz sedanje višine vseh davščin v Sloveniji ter jih postopoma dvigovali v skladu z dinamiko povprečja EU-27 držav (davščine vključujejo tudi DDV). Po naših ocenah bi se maloprodajna cena električne energije za gospodinjske odjemalce v obdobju do leta 2035 gibala na ravni med 150 in 200 €/MWh, po letu 2035 pa na ravni med 200 in 240 €/MWh (scenarij OVE+JE) oziroma na ravni med 200 in 290 €/MWh (scenarij samo OVE). Navedeno seveda velja ob predpostavki, da dobavitelji električne energije ne bi uspeli za to obdobje dolgoročno zakupiti električne energije po ugodnejših cenah.

Preračuni po NEPN scenarijih pomenijo zaradi tega tudi bistveno višje skupne stroške za električno energijo v primerjavi s SAZU srategijo. NEPN scenarij OVE+JE pomeni letno višje stroške za energijo v razponu med 300 in 900 mio evrov (slednje velja za obdobje 2035-2039). Skupaj bi to pomenilo za skoraj 9 milijard evrov dodatnih stroškov za električno energijo glede na SAZU strategijo. Na drugi strani pa radikalni NEPN scenarij, ki temelji samo na OVE, pomeni letno za 900 do 1.500 mio EUR višje stroške za električno energijo oziroma kumulativno za 20 milijard EUR več stroškov za energijo glede na SAZU strategijo.

Morebitna uveljavitev NEPN programa bi prinesla še dva negativna učinka. Prvi se nanaša na povečano uvozno odvisnost pri električni energiji. NEPN OVE scenarij prinaša stalno uvozno odvisnost v višini 25 do 35% (za obdobje zamude pri izgradnji JEK2), medtem ko je NEPN OVE + JE scenarij primerljiv s SAZU strategijo, vendar šele po letu 2040. Povečana uvozna odvisnost je lahko problematična zaradi volatilnih cen električne energije na mednarodnih trgih.

Slika 3: Letne bilance proizvodnje in porabe električne energije (%)

Vir: Lastni izračuni.

Drugi negativni učinek se nanaša na bistveno poslabšanje situacije glede izpustov toplogrednih plinov. Z zaprtjem TEŠ 6 in izgraditvijo JEK2 bi se izpusti CO2 v slovenski proizvodnji električne energije sicer zmanjšali za 60%, vendar pa bi zaradi zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2 zaradi povečanja nadomestnega uvoza globalni izpusti CO2 ostali na prejšnji visoki ravni (za obdobje zamude). Treba se je namreč zavedati, da gre pri nakupu električne energije v času, ko OVE viri niso operativni, pretežno za nakup »umazane« energije iz premoga in plina.

Slika 4: Učinek implementacije NEPN na izpuste CO2 po zaprtju TEŠ, scenari SAZU=1 (mia ton CO2)

Vir: Lastni preračuni.

Makroekonomski učinki uveljavitve NEPN

Oba NEPN scenarija ter tudi zamude glede začetka gradnje JEK2 prinašajo močno negativne učinke na slovensko gospodarstvo prek nezanesljivosti oskrbe in prek bistveno povečanih cen električne energije. Kot kažejo podatki za slovensko industrijo za leto 2021, je v šestih energetsko intenzivnih panogah zaposleno prek 73 tisoč ljudi oziroma kar 28% vseh zaposlenih v industriji. V petih industrijah materialov (brez proizvodnje končnih kovinskih izdelkov) pa je zaposleno več 41 tisoč ljudi oziroma skoraj 16% vseh zaposlenih v industriji. To pomeni, da bi povečana negotovost glede oskrbe z energijo in močno povišane cene električne energije lahko ogrozile pomemben del slovenskega gospodarstva in delovnih mest.

Tabela 2: Pomen energetsko intenzivne industrije v Sloveniji, 2021 (v mio EUR)

Vir: SURS, lastni izračuni

Ti učinki pa niso pomembni zgolj zaradi neposrednega učinka na proizvodnjo, izvoz in zaposlenost v teh energetsko intenzivnih panogah, pač pa imajo vpliv na vse ostale industrijske dejavnosti, saj navedene panoge dobavljajo ključne materiale kot inpute za ostale industrijske dejavnosti. Skupne učinke smo ovrednotili s pomočjo input-output modela slovenskega gospodarstva. Simulirali smo učinke na gospodarstvo, če bi zaradi energetske negotovosti in povišanih cen električne energije prišlo do zapiranja posameznih obratov ali celotnih podjetij. In sicer smo simulirali učinke 10, 20 in 30-odstotnega zmanjšanja proizvodnje v 5 industrijah materialov, ki proizvajajo ključne inpute za ostale dejavnosti.

Simulacija kažejo, da bi v primeru padca obsega proizvodnje v pet industrijah materialov prišlo do negativnega učinka na BDP v višini več kot 1 milijarde evrov oziroma do znižanja BDP za 2%. Pri tem bi neposredni učinek na zmanjšanje dodane vrednosti v industrijah materialov znašal dobrih 300 mio evrov, posredni učinek na ostale dejavnosti pa dobrih 750 mio evrov. V primeru večjega padca obsega prizvodnje v izpostavljenih energetsko intenzivnih dejavnostih pa bi bil negativni učinek ustrezno višji.

Tabela 3: Ocena učinkov zapiranja dela dejavnosti v industrijah materialov na BDP Slovenije (%)

Vir: Lastne simulacije

V primeru 20-odstotnega zmanjšanja obsega proizvodnje v 5 panogah, bi negativni učinek na BDP znašal 4.1%, v primeru 30-odstotnega padca pa pa 6.1%. Za primerjavo lahko povemo, da se je obseg industrijske proizvodnje v letu 2022 glede na leto 2021 v industrijah materialov zmanjšal za 3 do 8%.

Sklep

Zamude pri izgradnji in vključitvi v omrežje JEK2 ter sledenje dinamiki NEPN scenarijev pomenijo veliko dolgoročno izpostavljenost Slovenije zaradi povečanja uvozne energetske odvisnosti, pomenijo drastično višje cene električne energije za odjemalce in pomenijo poslabšanje situacije glede izpustov toplogrednih plinov. Prav tako pa prinašajo negativne neposredne in posredne učinke na industrijo in ostale dejavnosti. Slovenska vlada bi morala vložiti velike napore, da te negativne učinke prepreči z bolj premišljeno in odločno energetsko politiko.

___________

* Povzetek analize, narejene za Gospodarsko zbornico Slovenije