Kitajska je je bila leta 2015 na 3-krat nižji ravni kot ZDA glede prispevka k “high quality” znanosti (po metriki najbolj ugledne znanstvene revije Nature), leta 2022 avtorji iz kitajskih raziskovalnih inštitucij po prispevku k znanosti prehitele kolege iz ameriških raziskovalnih inštitucij.

Kako jim je to uspelo? Prvi pogoje je, da je Kitajska za razliko od ZDA namesto v obrambni proračun denar namenila v znanost. Še leta 2008 sta bili ZDA in Kitajska poravnani glede absolutnega zneska sredstev za raziskove in razvoj, ta sredstva so v ZDA nato do danes stagnirala, medtem ko jih je Kitajska povečala za 3-krat! Danes Kitajska v sbsolutnem znesku za raziskave in razvoj namenja 4-krat več sredstev kot ZDA.

No, tako pridemo do tega, da je Kitajska po indeksu Nature do leta 2022 nadomestila 14-odstotnih točk razlike do ZDA iz leta 2015. Preprosto po 2 odstotni točki letno.

In tako pridemo do tega, da je med 44 ključnimi tehnologijami Kitajska danes vodilna kar pri 37-ih. In to na spektru od obrambe, okolja in biotehnologije do umetne inteligence:

“China’s global lead extends to 37 out of 44 technologies that ASPI is now tracking, covering a range of crucial technology fields spanning defence, space, robotics, energy, the environment, biotechnology, artificial intelligence (AI), advanced materials and key quantum technology areas.”

Vir: Twitter

Več info: ASPI, Critical Technology Tracker

In če se sprašujete, kje so “voditelji” G7 držav na srečanju v Hirošimi privlekli trditev, da je Kitajska danes “največja grožnja globalni blaginji in varnosti”, je to zato, ker so nenadoma spoznali, kako so zahodne države zaspale na področju znanosti in sposobnosti raziskovalne dosežke pretopiti v industrijske izdelke. Iz izjav “voditeljev” G7 držav veje strah pred tem, da je Kitajska v galopu prehitela ves “cvet” zahodnih držav.

In nato pazite, v tej paniki pred prehitevanjem Kitajske se niso zazrli v to, kaj narediti, da bi Kitajsko prehiteli na enak način, ampak kako jo zaustaviti. To je tako, ko če obrambni nogometaš domače ekipe, ko ga z žogo v nogah prehiti napadalni igralec nasprotne ekipe, slednjega začne vleči za dres, in ko to ne pomaga, ga poskuša zrušiti z udarcem po nogah. Pri nogometu se to kaznuje z rumenim kartonom, v geopolitiki G7 držav pa poslušamo patetično besedičenje o nujnosti “spoštovanja svetovnega reda po ameriških pravilih”. Luzersko in patetično.

Dajmo začeti tekmovati kot dedci, ne pa se cmeriti kot ostareli neymarčki.