Evropska komisija, zeleni aktivisti in politiki ter razna svetovalna podjetja nam slikajo rožnato sliko, da je prihodnost energetike v sončni in vetrni energiji, da je proizvodnja v obeh virih postala tako zelo poceni, da bo izrinila ostale vire (fosilne in jedrsko) in da je treba čimprej narediti “zeleni prehod” v smer solarnih panelov in vetrnic. Denimo svetovalna družba Lazard, ki je razvila metriko izravnanih stroškov proizvodnje električne energije (EE) skozi življenjsko dobo posameznega vira (LCOE) v zadnjem poročilu iz aprila letos podaja spodnjo navdihujočo sliko padanja (nesubvencioniranih) cen elektrike iz sonca in vetra:

Vir: Lazard, april 2023

In naprej, Lazard podaja superoptimistično sliko, da je nesubvencionirana cena EE is sonca in vetra lahko več kot konkurenčna tradicionalnim virom proizvodnje:

Vir: Lazard, april 2023

Toda zakaj je potem EE v državah, ki pridobivajo največji delež EE iz sonca in vetra, tako draga? Spodaj je slika na podlagi podatkov Eurostata (izvzeto je leto 2022 zaradi administrativnih omejitev pri cenah EE), ki kaže delež obnovljivih virov (pri čemer ti ob soncu in vetru zajemajo še hidro, biomaso in geotermalno energijo) in polne cene EE (z vsemi davščinami) za gospodinjstva. Slika kaže pozitivno korelacijo, torej čim večji je delež EE iz obnovljivih (OVE) virov, tem višja je cena za potrošnike. Tukaj opozarjam, da je struktura OVE virov zelo različna po državah – Nemčija denimo prednjači pri EE iz sonca in vetra, Avstrija, Švedska in Norveška pa pri EE na podlagi hidrocentral.

Poglejmo samo Nemčijo, ki je uvedla najbolj ortodoksno energetsko politiko – zaprla jedrske elektrarne in ves fokus namenila na obnovljive vire (predvsem sonce in veter). Slika kaže jasno korelacijo med naraščanjem cene EE (desna os) in deležem OVE (leva os).

Tudi korelacija v času med obema kaže, da z naraščanjem deleža OVE virov v porabi EE narašča tudi cena EE.

V čem je skrivnost? Kako je možno, da ob vedno cenejši tehnologiji proizvodnje EE iz sonca in vetra njena cena skorajda linearno narašča z vključevanjem OVE v skupno porabo EE?

Skrivnost je v tem, kar metrika LCOE, ki jo uporablja Lazard in ki jo tako radi citirajo različni politiki, ne vključuje. O tem sem danes pisal v Dnevniku. LCOE je absolutno zavajujoč indikator stroškov različnih virov energije, ker ne vključuje nekaterih ključnih stroškov. Če povem preprosto, cene OVE tehnologij ne vključujejo (1) stroškov nadomestnih virov energije (običajno plinsko-parne elektrarne), ko ni sonca in vetra (kar je večino časa v letu), (2) stroškov vključevanja OVE v elektroenergetski sistem (stroškov nadgradnje distribucijskega sistema in povečanih stroškov regulacije sistema prek rezervnih presežnih kapacitet, ki se vključijo, ko “oblak prekrije sonce” in kompenzacij proizvajalcem OVE, ki jih izključijo iz omrežja v času viškov EE), in (3) stroškov hrambe EE (preko dneva in preko sezone) ter pridobivanja materialov zanje in dekomisije denimo odsluženih baterij. Seveda pa je treba pri vključevanju večjega deleža EE iz občasnih in nestabilnih virov sonca in vetra v omrežje vse te stroške upoštevati. In to stane. In seveda morajo to plačati porabniki EE – gospodinjstva in podjetja. Zato je cena EE v Nemčiji za gospodinjstva za 60% do 70% dražja kot v Franciji (kjer več kot 50% EE pride iz jedrskih elektrarn).

Spodnja slika kaže strukturo cene EE v Nemčiji za gospodinjstva in njeno dinamiko skozi čas. V obdobju med 2007 in 2021 (za katero ima Eurostat na voljo podatke) se je delež iz OVE proizvedene EE v Nemčiji povečal za 30 odstotnih točk, v istem času pa se je cena EE za kilovatno uro povečala za 11.1 centa (za 50%). Od tega se je za 3 cente povečala cena brez davkov, za 8.1 centa za kilovatno uro pa vse davščine v maloprodajni ceni EE.

Torej z večanjem deleža OVE v proizvodnji in porabi EE se linearno povečuje tudi cena EE zaradi zaračunavanja skritih stroškov vključevanja OVE v elektroeenergetski sistem, ki jih statistike in indikatorji, kot so LCOE, skrivajo oziroma ne upoštevajo. Vplivajo pa na cene EE in jih seveda uporabniki morajo plačati. Električna prihodnost na podlagi OVE bo zaradi tega zelo draga, za industrijo celo prohibitivno draga.