Šoki in persistentnost: Lahko šoki preobrnejo zgodovinske trende?

Spodnji graf je eden najbolj fascinantnih grafov, kar sem jih videl. Če projicirate stopnjo gospodarske rasti Nemčije med letoma 1901 in 1913 do konca dvajsetega stoletja, lahko zelo dobro napoveste, kje se bo nahajala združena Nemčija glede BDP čez 100 let. In to kljub številnim gromozanskim šokom vmes – kljub prvi svetovni vojni, weimarski krizi s hiperinflacijo in nato deflacijo, drugi svetovni vojni, in razdelitvi Nemčije po letu 1945. Kot da zgodovina ne bi bila pomembna.

Germany-trend GDP 1913-2022

Nekaj podobnega sem pred leti videl v enem akademskem članku o persistentnosti učinkov šokov. V članku je bil kot primer izjemnega šoka upodobljen učinek obeh atomskih bomb, ki so ju Američani vrgli leta 1945 na Hirošimo in Nagasaki. Zanimivo je bilo, kako hitro se je trajektorija števila prebivalcev v obeh mestih vrnila na isti trend kot pred katastrofo. Spodaj sem na podlagi podatkov na wikipediji ponazoril oba šoka. V Nagasakiju se je število prebivalcev v vsega treh letih povečalo na isto raven, kot bi znašalo, če bi raslo po isti stopnji, kot v obdobju 1929-1940. V Hirošimi pa je okrevanje do predatomske trendne vrednosti trajalo 20 let. (Po letu 1970 pa obe mesti delita usodo preostalega dela Japonske – najprej zmanjšanja stopnje rasti prebivalstva in nato negativne rasti. Negativna demografija je največja bolezen Japonske. Ki pa čaka tudi ostale razvite države.)

Hirosima Nagasaki population

Vir podatkov: Wikipedia; lastna slika

%d bloggers like this: