Vse države, ki so danes uspešne, predvsem tiste najbolj inovativne in tehnološko razvite, so svojo transformacijo izvedle na osnovi zelo dolgoročne vizije in strategije. Pri vseh je v ozadu fokus na eno izmed področij. Morda je bil osnovni impulz slučajen ali kaprica ali posledica določenega zgodovinskega konteksta, toda ta fokus se je kasneje zaradi sproženega procesa izostril in okrepil ter danes daje državi prepoznavno primerjalno prednost. Bodisi v poslovnem okolju, digitalizaciji, nanotehnologijah, vojaških tehnologijah, itd.

Meni je zelo fascinanten neverjetni napredek Estonije v zadnjih treh desetletjih. Če ste morda prezrli, Estonija se je v tem obdobju prelevila v vodilno silo na področju digitalizacije. In Estonija je danes postala najbolj privlačna med evropskimi državami za vlaganja tveganega kapitala glede na delež v BDP. V zadnjih treh letih (2020 do 2022) je bilo zaključenih skupno 475 projektov semenskega financiranja, v skupni vrednosti 2.7 milijard USD. Leta 2022 so estonske naložbe v tvegani kapital znašale 1.3 milijarde USD s 129 dokončanimi zagonskimi investicijami. Za razliko od tega je Slovenija pri investicijah tveganega kapitala umeščena na zadnje mesto med članicami EU v letu 2021, pri čemer letne naložbe dosegajo le okrog 80 milijonov evrov.

Toda estonski uspeh ni padel z neba, pač pa je posledica načrtne strategije vlad na področju digitalizacije od osamosvojitve naprej. Nič ni bilo slučajno. Na spletni strani estonske vlade je navedena izjemno lepa časovnica estonskih ukrepov. Spisek enovrstičnih opisov ukrepov je dolg skoraj tri A4 strani oziroma je dvakrat daljši od dolžine te kolumne. Naj zaradi omejitve prostora navedenem le nekaj ukrepov in uspehov:

• 1994: Pripravljen strateški osnutek razvoja IT sektorja, ki ga je ratificiral parlament (leta 1998), državna sredstva za IT pa so bila določena na 1 % BDP.
• 1994: Uvedba enotne davčne stopnje na osebne dohodke in program poenostavitve poslovanja.
• 1996: Pobuda Tiger Leap Initiative, ki se je začela, je bila namenjena posodobitvi lokalne IT infrastrukture, opreme učilnic z računalniki in vzpostavitvi računalniških znanj kot prednostne naloge v šolah. Do leta 2000 so bile vse šole povezane na internet.
• 1996: Prve storitve elektronskega bančništva, ki so jih razvile zasebne banke.
• 1996: Uvedba e-vladnih sej (prenos podatkov v digitalno obliko), kar skrajša seje vlade na 30 minut.
• 2000: Uvedba e-davkov (predizpolnjene davčne napovedi in možnost online potrditve / dopolnitve napovedi).
• 2000: Uvedba m-Parkinga, sistema, ki voznikom omogoča plačevanje mestnega parkiranja prek mobilnega telefona.
• 2000: Ustanovljenih je bilo več skladov, ki jih podpira vlada, kot sta Estonski razvojni sklad in Estonski sklad tveganega kapitala, da bi podprli razvoj in rast estonske tehnološke industrije, saj so ti skladi pomagali financirati zagonska podjetja v zgodnji fazi, zlasti v IKT sektor.
• 2001: Uvedba x-Road, nacionalne integracijske platforme za zmanjšanje stroškov in varno izmenjavo podatkov iz obstoječih baz podatkov. Postane hrbtenica nacionalne informacijske infrastrukture, ki omoghoča, da je 99 % javnih storitev dostopnih na spletu 24/7.
• 2002: Uvedba e-osebnih izkaznic in digitalnega podpisovanja. Omogoča digitalno identifikacijo na podlagi obvezne osebne izkaznice.98 % Estoncev ima e-osebno izkaznico;digitalni podpisi prihranijo 2 % BDP letno.
• 2003: ustanovljen Skype, katerega software so dizajnirali trije Estonci, ki postane vodilni ponudnik on-line video komunikacije.
• 2005: Uvedba e-Volitev. Estonija postane prva država, ki je omogočila spletno glasovanje na splošnih in lokalnih volitvah.
• 2007: Začetek vzpostavljanja e-kibernetske varnosti (po kibernetskem napadu). Estonija je postala ena vodilnih držav na področju kibernetske varnosti.V Talinu sta tako Kooperativni center odličnosti Nata za kibernetsko obrambo kot Agencija EU za IT.
• 2008: Začetek tehnologije veriženja blokov (blockchain).Tehnologijo veriženja blokov KSI so razvili estonski kriptografi.
• 2008: Uvedba e-Zdravja, nacionalnega sistema, ki združuje podatke vseh estonskih ponudnikov zdravstvenih storitev.
• 2010: Uvedba e-Recepta.
• 2013: Zelena knjiga javnih storitev.Mapiranje izzivov in rešitev za razvoj državnih e-storitev.
• 2014: Estonija uvede program “e-Residency”, ki posameznikom z vsega sveta omogoča, da zaprosijo za digitalno osebno izkaznico in dostopajo do e-storitev Estonije.
• 2014: Uvedba e-portala Uprave cest.Spletna storitev na enem mestu za voznike in lastnike vozil.
• 2015: prodaja Skypa podjetju eBay za 2.6 milijard dolarjev je ustvarila nov razred estonskih vlagateljev, ki so s svojimi deleži zaslužili na desetine milijonov evrov in so svoje izkušnje in dobičke dobro usmerili v nove projekte.
• 2015: Estonija je dala zeleno luč načrtu za vzpostavitev prve podatkovne ambasade na svetu zunaj svojih meja.
• 2017: Estonija uvede program Startup Visa, ki omogoča, da se ustanoviteljem, ki niso iz EU, omogoči začetek in širitev njihovega startup podjetja v Estoniji.
• 2017: Estonija in Finska ustanovita Nordijski inštitut za interoperabilnostne rešitve (NIIS), da zagotovita razvoj in strateško upravljanje X-Road in drugih rešitev e-upravljanja tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
• 2019: Strategija umetne inteligence, ki opisuje sedanjo in prihodnjo uporabo umetne inteligence v vladnih in zasebnih storitvah.
• 2020: Proaktivno varstvo otrok.Ob rojstvu otroka se z vpisom populacije aktivirajo vse naslednje storitve, družina pa samodejno pridobi vse ugodnosti, ki ji pripadajo.
• 2020: Overitev na daljavo za notarje.Oddaljena avtentikacija omogoča opravljanje notarskih dejanj z Veriffovo spletno platformo za preverjanje identitete.

Impresivni seznam, ki kaže, da je potencial države za inovacije in njihovo komercializacijo mogoče razviti, vendar zgolj s konsistentnim strateškim pristopom, ki ta tehnološki potencial države gradi sistematično z razvojem vseh ključnih elementov inovacijskega ekosistema. Uspeh Estonije temelji na njeni zelo zgodaj začrtani strategiji digitalizacije, ki so jo vse vlade konsistentno uveljavljale na vseh področjih javnega življenja, temu pa so dodale še ostale ključne elemente za razvoj inovacijskega ekosistema in komercializacije inovacij – računalniško opismenjevanje, študijski programi na področju ITK tehnologij, mednarodno iskanje talentov, spodbujanje podjetništva med inovatorji, državni impulz in financiranje zagonskih podjetij, poenostavitev poslovanja podjetij in nagrajevanje zaposlenih z opcijami.

Podobno je, če pogledate druge uspešne države. Njihove modele je mogoče povzeti v sedmih točkah:

Prvič, sprejem strategij države na specifičnih interesnih področjih.

Drugič, državni začetni razvojni impulz s povpraševanjem po specifičnih storitvah, aplikacijah.

Tretjič, visoka vlaganja v R&R in visoko šolstvo

Četrtič, mednarodno iskanje talentov, kot je program e-Residency ter povečanje števila vpisnih mest in financiranje mobilnosti tujih študentov za študij na domačih univerzah.

Petič, začetno javno financiranje inovacij v kritični fazi in kasneje zagonskih podjetij.

Šestič, poenostavljeno poslovno okolje, kot so poenostavitev davčnih in upravnih postopkov za mikro in majhna podjetja, davčne počitnice za prva tri leta poslovanja, razvojna kapica, program Startup Visa.

Sedmič, spodbujanje podjetništva s programi mentorstev, inkubatorji ter tudi z nagrajevanjem zaposlenih z opcijami.

Poglejmo zdaj Slovenijo. Kaj smo naredili pri nas za uspešen razvoj? Meni v zgornjih točkah najprej in predvsem manjka jasna strategija. Kaj želimo narediti in kje želimo biti vrhunski? In nato konsistenten nabor ukrepov za implementacijo strategije. Jaz pri nas ne vidim ne strategije in ne konsistentnih ukrepov.

Torej, gospodje, kaj je vaša strategija?

________

* Izvorno objavljeno v Dnevniku