Stanko Štrajn

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je na seji komisije za nadzor javnih financ v Državnem zboru potolažil poslance opozicije in napovedal notranjo revizijo, s katero bo dokazal ali ovrgel trditev, da je MNZ z oddajo naročila ravnal netransparentno in nemara celo koruptivno. Dokler revizija ne bo končana, minister ne bo podpisal pogodbe z najugodnejšim ponudnikom MINIS d. o. o., ki ga je s sklepom o izboru izbral MNZ za odstranitev ograj v naslednjih 4 letih za ceno 7 milijonov brez DDV. Cena se lahko poveča še za 10% na račun več del. Glede na dolgo dobo izvajanja pa je možno, da bo tudi inflacija prinesla še kakšno spremembo cene, najmanj v višini, ki bo presegala 10% dovoljenih podražitev po 656. čl. Obligacijskega zakonika. Če bo pogodba podpisana, bo v naslednjih 4. letih proračun za odstranitev ograj plačal nekako 10 milijonov evrov.

Javno naročilo se lahko odda v skladu z veljavnimi predpisi, formalno pravno pravilno tako, da je dosežen cilj gospodarnega in transparentnega trošenja proračunskih sredstev in je z naročilom dosežena javna korist. V tem primeru javni naročnik pravo uporablja za dosego javne koristi in gre za pravilno uporabo prava.

Javno naročilo se lahko odda formalno pravno pravilno tudi, če to pomeni negospodarno in netransparentno trošenje proračunskega denarja in pomeni škodovanje in ne korist javnega interesa. V tem primeru gre za zlorabo prava, ki bi jo morali preprečiti pristojni organi nadzora in predvsem pristojni ministri in Vlada v okviru pooblastil izvršne oblasti.

Notranja revizija je lahko vsebinska, ali pa zgolj formalno pravna in se ne spusti v oceno ravnanja pooblaščenih oseb javnega naročnika, ki bi morale pravo uporabljati in nikakor ne zlorabljati.

Če bo minister Boštjan Poklukar izvedel vsebinsko revizijo bo moral k reviziji pristopiti z logiko zdrave pameti, če pa bo opravil revizijo zgolj formalnopravno, mu za preveritev zadošča že preveritev obrazložitve, ki jo je na seji Komisije za nadzor nad javnimi financami zelo odločno, strokovno in retorično spretno predstavila pooblaščenka MINIS d. o. o. ga. odvetnica Nina Bojević. V tem primeru bo potrebno zgolj pregledati, ali so razpisni pogoji v nasprotju s kakšnim členom Zakona o javnem naročanju in ali je sklep o oddaji naročila formalno pravno pravilen. Rezultat takšne revizije lahko z veliko gotovostjo uganemo še preden bo objavljeno, kaj je revizija ugotovila. Ne moremo si predstavljati, da izkušeni javni uslužbenci MNZ, ki se že leta ukvarjajo z javnimi naročili ne bi bili sposobni izpeljati javno naročilo formalno pravno pravilno in v škodo javnega interesa, zaradi česar lahko pričakujemo, da bo revizija ugotovila, kar so predstavniki MNZ že sporočili Komisiji za nadzor nad javnimi financami, da je postopek potekal zakonito, transparentno in je vse z oddajo tega naročila pravnoformalno pravilno. V tem primeru minister Boštjan Poklukar ne bo imel nikakršnega razloga, da pogodbe ne bi podpisal. Nemara je to celo nujno, saj bi v primeru, da brez razloga odstopi od podpisa pogodbe, lahko izpostavil proračun odškodninski odgovornosti v višini izgubljenega dobička, ki ga iz tega transparentno vodenega postopka lahko upravičeno pričakuje najugodnejši ponudnik MINIS d. o. o.

Če bo minister Boštjan Poklukar k reviziji pristopil vsebinsko in bo preveril vse okoliščine z logiko zdravega razuma, lahko pričakujem ravno nasproten rezultat, ki pa ga verjetno ne bo, ker se bo revizija ukvarjala le s formalnopravnimi vprašanji in je vsebina ne bo zanimala.

Vsebinska analiza in preveritev, ali je v predmetnem postopku prišlo do uporabe, ali pa – bog ne daj – do zlorabe prava, bi morala izhajati nekako iz naslednjih vprašanj in odgovorov.

1. Koliko in kakšnega dela je potrebno opraviti za odstranitev ograj?

Ograje na meji je možno odstraniti tako, da najprej odstranimo 4 jeklene žice, ki potekajo po vrhu nosilnih stebrov in dajejo oporo zvitku rezilne žice na vrhu ograje. Nato je potrebno za odstranitev posameznega panela odviti 8 vijakov in panel odložiti na stran, da je pripravljen za odvoz. Nato je potrebno z rovokopačem prijeti steber in ga skupaj s sidrom izruvati iz zemlje. Sidro in steber sta povezana z enim vijakom, ki ga je potrebno odviti in steber in sidro odložiti na stran za odvoz.

Ko je pred leti MINIS postavljal ograjo, tega dela seveda niso izvajali njegovi zaposleni, pač pa so na terenu delovale ekipe s po 5 ali 6 nekvalificiranih delavcev iz Bosne, ki so jih prekarno organizirali Minisovi podizvajalci ali podizvajalci podizvajalcev. Ti delavci so v tednu dni postavili od 5 do 7 km ograj, torej so bili sposobni izvesti nekako 1 km ograje na dan. Tako lahko ocenjujemo, da bi odstranitev ograje lahko potekala še precej hitreje kot postavitev in bi bilo mogoče odstraniti vseh 143 km ograj nekako v 3. mesecih.

Vse navedeno, bi revizija lahko preverila recimo tako, da bi izvedla poizkusno odstranitev enega km ograje in bi konkretno lahko izmerila koliko časa je potrebno in koliko in kakšnega dela je potrebno vložiti za odstranitev ograje.

2. Koliko je delo odstranitve vredno?

Če upoštevamo, da lahko 5 delavcev odstrani 1 km ograje na dan ugotovimo, da je vrednost dela teh delavcev na mesec za ca. 20 km ograje 10.000 evrov, če dobi vsak delavec po 2.000 evrov bruto na mesec. Če gre za prekariat, so stroški gotovo nižji. Če k tem stroškom dodamo še stroške rovokopača, odvoza materiala z tovornjakom, stroške mulčerja in režijske stroške vodstvenih delavcev dobimo, če ocenjujemo zelo potratno, da je strošek odstranitve 20 km ograje največ 20.000 evrov, ali 1000 evrov na km. Za 143 km bi torej strošek znašal komaj 143.000 evrov. Ker predmetno naročilo vključuje še pridobitev katasterskega poročila o poteku ograje, postavitev 12 km ograje na drugih lokacijah, ki jih bo naknadno določil naročnik, stroške deponiranja odstranjenih elementov ograje, stroške odstranjevanja podrtega drevja, lahko ocenimo, da še tako potraten izvajalec za odstranitev ograje ne bi imel več kot kakšna 2 milijona evrov stroškov. To je prav vsota, ki jo je ponudil najcenejši ponudnik, ki je bil pravilno izločen iz postopka, ker ni predložil garancije za resnost ponudbe. Očitno je, da ta najcenejša ponudba ni bila oddana z resnim namenom pridobiti naročilo, pač pa je zasledovala cilj vzbuditi naklonjenost Minisa, da bi najcenejšega izločenega ponudnika angažiral kot podizvajalca za nekaj višjo vrednost od hipotetično ocenjene realne najcenejše vrednosti del.

3. Ali so vsa v razpisu razpisana dela za odstranitev ograj res potrebna?

Vse, kar je opisano v odgovoru na prvo vprašanje, so potrebna dela. Toda razpis predvideva geodetsko poročilo o poteku ograj, ki bi bilo potrebno, če naročnik ne ve, kje ograje potekajo, sicer pa gre za povsem nepotreben strošek.

4. Kaj se bo zgodilo z odstranjenimi elementi ograje?

Za 12 km od 143 km je predvidena ponovna postavitev na nekem neznanem kraju, ki bo določen naknadno. Vseh preostalih 131 km panelov, stolpov in sider ter vrat in različnih vijakov bo deponiranih na deponijah, ki jih bo naknadno določil naročnik. Kaj bo s temi elementi naročnik počel, ni mogoče ugotoviti. Domnevamo lahko, da bodo kot na nekem odpadu leta in leta onesnaževali lepote slovenske krajne.

5. Kdo bo dela nadzoroval in prevzemal opravljeno delo?

Po razpisu bo delo nadzora oddano po posebnem razpisu in bo strošek odstranitve ograj nadgrajen še s stroškom nadzora. Iz razpisa ni mogoče razbrati, zakaj ne bi odstranitev ograj nadzorovali lokalni pooblaščeni policisti, ki so pred leti ne le nadzorovali postavljanje ograj, temveč so še projektirali in na terenu z rdečim sprejem označevali potek ograj, določali mesta, kjer so se postavila različna vrata, določali kje se dodaja rezilna žica in podobno. Koliko bo znašal strošek nadzora ni mogoče z gotovostjo vedeti, a gotovo bo v 4. letih izvajanja projekta zaposloval ekipo vsaj 5 inženirjev, ki bodo za 48 mesecev dela prejeli vsak vsaj po 4.000 evrov na mesec bruto plače, kar da vrednost 4.000 x 5 x 48 =960.000 evrov ali okroglo še kakšen milijon dodatnega odliva iz proračuna.

6. Zakaj mora projekt trajati 4 leta?

Ograje je možno v celotni dolžini odstraniti v nekaj mesecih, če pa bi zares pohiteli in angažirali večje število izvajalskih ekip, bi se ograje lahko odstranile že v mesecu ali dveh. Bolj ko je delo intenzivno, cenejše je. Obratno bolj ko mečkamo, dražje je in večji so stroški.

7. Kolikšen bo dobiček izbranega ponudnika?

Če upoštevamo vse navedeno in če domnevamo, da MINIS ne bo v lastni režiji odstranil niti enega panela, lahko ocenimo, da bo MINIS kot dobiček pobral razliko med vrednostjo podeljenega naročila, ki jo bo plačal proračun in vrednostjo del po podizvajalskih pogodbah, ki jih bo sklenil z podizvajalci, ki bodo na terenu dejansko delali verjetno preko prekarno angažiranih delavcev. Dobiček bo tako nedvomno znašal od 5 do 7 milijonov evrov, kar bo MINISU omogočilo ugled enega najuspešnejših podjetij v Sloveniji. Njegova ustvarjena dodana vrednost na delavca bo ogromna in lastnik MINISA si bo lahko izplačal visok dobiček, ali si podelil zelo ugodna posojila

Kakšen dlakocepski revizor bi gotovo lahko analiziral še mnoge druge podrobnosti in razkril še mnogo različnih okoliščin, a že to kar nam ponujajo odgovori na 6 enostavnih vprašanj zadošča človeku zdrave pameti, da ugotovi, da je oddaja naročila odstranitve ograj po logiki zdravega razuma negospodarno ravnanje javnih uslužbencev MNZ, zaradi česar lahko ugotovimo, da MNZ zlorablja pravo, namesto, da bi ga uporabljalo.

Če je gospodarnost v javnem interesu diametralno nasprotje gospodarnosti v zasebnem interesu vidimo, da pripravljavci razpisnih pogojev za naročilo odstranitve ograje na meji s Hrvaško ne bi mogli pogojev zastaviti bolj v škodo javnega interesa in manj v korist privatnega interesa, kot so to storili z formalnopravno verjetno brezhibnim razpisom, ki razburja poslance v Državnem zboru. Minisova pooblaščenka poudarja, da zoper te razpisne pogoje noben morebitni ponudnik ni vložil revizije na Dkom. Toda, kdo je tako neumen, da bi se pritoževal nad razpisom, ki izbranemu ponudniku zagotavlja možnost enormnega dobička. Gotovo ne želi noben ponudnik pljuvati v lastno skledo. Razburjenje se pojavi šele po tem, ko je ponudnik že izbran. Ponudniki se ne razburjajo, ker naročnik ravna negospodarno in v škodo javnega interesa. Ponudniki se razburjajo, ker koristi od tega škodovanja javnemu interesu ne privoščijo izbranemu ponudniku, oziroma so prepričani, da bi bilo pravično, da bi korist dobili oni in ne izbranec naročnika. Zato se konkurenti zaženejo v preverjanje izbrane ponudbe in vlaganje revizij. Če revizije na Dkom niso vložene, ali pa so vložene in so zavrnjene je to najboljši dokaz, da naročnikovi javni uslužbenci uspešno škodijo proračunu in koristijo natančno znanemu ponudniku, ki je izbran kot najugodnejši, ker je formalno pravno njegova ponudba pravilna, popolna in najcenejša od vseh dopustnih ponudb.

Tudi poslanci v državnem zboru se niso razburjali zaradi vsebine javnega razpisa pred objavo sklepa o izboru, temveč so začeli dvomiti o transparentnosti razpisa in razpravljati o korupciji šele po tem, ko je bil MINIS že izbran. Očitno tudi poslanci ne ščitijo javnega interesa, temveč branijo vsak svoj krog ponudnikov, ki jim želijo izposlovati čim donosnejše posle in čim večje izčrpavanje proračuna. Prepir med poslanci je tako posledica podobnih vzrokov, ki so izvor prepirov med ponudniki. Poslanci se enako kot ponudniki ne morejo dogovoriti kdo naj ima korist od javnega naročila odstranitve ograj, zaradi česar so se pripravljeni boriti za narodov blagor tako, da imajo dobiček natanko določeni njim ljubi podrepniki.

Kaj torej lahko pričakujemo, da se bo v projektu odstranitve ograj na meji s Hrvaško zgodilo? Z veliko mero gotovosti je najverjetnejši rezultat notranje revizije, da je bil ves postopek povsem korekten, pravno pravilen in da je prav, da minister Boštjan Poklukar podpiše pogodbo, kar bo ta tudi storil saj res ne gre zamuditi priložnost zagotoviti MINISU še 4 leta debelih krav.

Seveda je možno, da bi minister Poklukar ugotovil, da je zaradi zlorab formalno pravno pravilno vodenega postopka potrebno javni razpis razveljaviti in ga ponoviti, odgovorne delavce MNZ, ki so opravljali svoje delo najmanj ne vestno pa poklicati na odgovornost. V tem primeru, bi nam minister Boštjan Poklukar dokazal, da odgovorno opravlja svojo funkcijo in služi narodu. V tem primeru bi nam tudi trenutna Vlada dokazala, da namerava prekiniti dosedanjo prakso zlorab javnega interesa in da dejansko želi izvrševati izvršno oblast v dobrobit države in vseh njenih državljanov. Koliko je ta možnost verjetna, bomo ugotovili prav kmalu, takoj ko bo znan rezultat interne revizije tega naročila v MNZ.

Nemara je vse v zvezi z odstranitvijo ograj tako preprosto in razvidno, a nepomembno v primerjavi z velikimi projekti in reformami, ki jih napoveduje trenutna vlada, saj gre v tem primeru za drobiž v primerjavi z milijardami, ki jih bo izvršna oblast porabila za sprememb v plačnem sistemu javnih uslužbencev, za reformo pokojninskega sistema, za spremembe v javnem zdravstvu in šolstvu, da o povečanju stroškov za obrambo niti ne govorimo. Če upoštevamo, da mediji odstranitvi ograj ne posvečajo pozornosti, lahko tudi pričakujemo, da se javnost zaradi piškavih nekaj milijonov na MINISOVEM računu ne bo niti zamislila, kaj šele, da bi terjala odgovornost naše izvršne oblasti.

Minister Poklukar ima sijajno priložnost, da nas preseneti in da prav na tem preprostem projektu pokaže, kako bi oblast morala ravnati, da bi v Sloveniji živeli dostojno in bi bilo manj neenakosti in revščine, a več zadovoljstva, več uporabe in manj zlorabe prava. Če bi nato enako ravnali še ostali ministri vsak na svojem področju bi trenutna vlada prav hitro začela pridobivati na ugledu, namesto da ugled izgublja, ker ni sposobna izvesti niti tako preprostega projekta kot je odstranitev ograj na Hrvaški meji transparentno in v javno korist.

Napovedana revizija daje ministru Boštjanu Poklukarju priložnost razkriti, koliko je oblast v Sloveniji sposobna in pripravljena karkoli storiti v javnem interesu ne oziraje se na privatne interese izčrpavanja proračuna v škodo vseh državljanov. Čeprav lahko pričakujemo veliko, bomo verjetno dočakali malo ali nič, ker bo minister Boštjan Poklukar na podlagi revizije mirno podpisal pogodbo z izbranim ponudnikom MINIS. Življenje bo šlo svojo pot v ograjeni Sloveniji po ustaljenih tirnicah in še naprej bomo živeli v deželi formalnopravno pravilnih odločitev javnih naročnikov, ki jim pristojni organi in ministri in Vlada dopuščajo strokovno zlorabo prava in povzročanje škode javnemu interesu.